Ministrstvo za okolje je družbi koncesijo podelilo za pet let, zanjo bo letno plačevala 340 milijonov tolarjev, pogodbo pa bo možno tudi podaljšati.
Postojnska jama je bila v času nekdanje Jugoslavije zlata jama slovenskega turizma, a je zaradi osamosvojitvene vojne, pomanjkanja naložb in slabega trženja postajala vse manj privlačna in vse manj priljubljena turistična destinacija. Kot je poudaril Tomislav Čeh, direktor Postojnske jame turizem, d.d., je po razpadu Jugoslavije in vojni težko ponovno pridobiti zaupanje turistov.
Zato se novi večinski lastnik, koprski Istrabenz, zaveda, da postojnski turizem ne more temeljiti le na naravnih danostih oziroma jami, ampak da bo moral oživeti tudi vse tisto, kar sodi zraven.
"Če hočemo oživiti kraško – notranjsko turistično ponudbo, bodo potrebna še velika vlaganja. Potruditi sem moramo, da ljudje, ki obiščejo jamo, po obisku ne odidejo, ampak tukaj pustijo še kaj svojega denarja," je načrte razkril predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar.
Istrabenz naj bi v postojnski turizem začel vlagati prvega januarja, zato je bila danes slika v Postojni še precej klavrna. Večina objektov v bližini jame je bila namreč zaprta ali zapuščena.
