San Paolo Imi je, če se spomnimo začetka prodaje Nove Ljubljanske banke, tipala tudi okoli TR1 in 2, pa so kmalu ugotovili, da jim na dveh koncih – torej v Ljubljani in v Kopru ne bo uspelo. Koprsko banko so zdaj dobili. Za njihov denar se je ostalim delničarjem – to je Intereuropi, Istrabenzu in drugim manjšim delničarjem, glasovalni delež zvišal na višjega kot ga imajo glede na lastniško udeležbo. Odgovor je dogovor. Med prodajalci – torej primorskim trojčkom in San Paolo Imi. Jim slovenski lastniki pri glasovanju ne bodo delali težav? No, ta verjetni dogovor je guverner Gaspari dopolnil še z interesi slovenske stabilnosti: dogovora Koprčanom ni treba upoštevati, če bi od njih zahtevali odločitve, ki bi bile negospodarne in v nasprotju z interesi Banke Koper. Ni jim ga treba, lahko ga pa. V končni fazi Banka Slovenije ne bo imela za nadzor nobenega drugega instrumenta kot po zakonodaji veljajo za vse banke v Sloveniji in ne le za slovenske banke.
V Torinu so z odločitvijo Banke Slovenije zelo zadovoljni. V Milanu pa malo manj. Tam je namreč sedež Unicredita. Finančne institucije, ki je že zelo veliko denarja vložila v kandidaturo za nakup Nove kreditne banke Maribor. Približno takrat, ko se je San Paolo Imi še zanimala tudi za Novo Ljubljansko banko, je Unicredito med dobro obveščenimi veljal kot najzanimivejši ponudnik za mariborsko banko. Guverner je bil v petek jasen: pri izdaji soglasij bomo upoštevali tudi geografsko načelo. Kar manj diplomatsko pomeni: Italijani so zaenkrat dobili svoje.
Tekmeca, ki sta v mariborsko kandidaturo prav tako že vložila precej denarja, sta bila vse do danes v nekoliko manj zavidljivem položaju: V vladi se v primeru izbora Bankaustrie Creditanstalt kot kupca 65 odstotnega deleža mariborskega paradnega konja, reakcije Štajercev kar nekoliko bojijo. Mariborčani so na avstrijske lastnike alergični vsaj toliko, kot je Marjan Starc na italijanske. Drugi ponudnik, Aktiva Group pa ….odnos do tega konzorcija pod slovensko znamko je nekoliko shizofren: premalo ponujajo, so pa slovenski. So neprepričljivi, ampak to je le občutek brez jasno izraženih argumentov.
Vsekakor bo imela privatizacijska komisija pod predsedovanjem Darka Tolarja naporno delo tudi po sprejeti odločitvi, kakršnakoli že bo. In če sklenemo besede finančnega ministra ter guvernerja z obstoječim stanjem bo slika približno taka: SKB ostaja v lasti francoske Societe General, Koper je prodan Italijanom, Reiffeisen bo verjetno dobila soglasje za prevzem Krekove banke, pri Poštni banki Slovenije se bo zapletalo zaradi političnih igric akterjev na »drugem nivoju«, tretjina Nove Ljubljanske banke bo ob ustreznih pogojih prodana belgijski KBC, mariborska NKBM pa bo ostala v obstoječem stanju za nedoločen čas. In morda bo vlada še letos bolj točno vedela, kako naj bi slovenski bančni trg sploh izgledal.
