Avtorica prispevka: Polona Križnar
Zlata tri pravila trgovcev se glasijo: lokacija, lokacija in seveda lokacija. Prav zaradi tega je boj zanjo neusmiljen. V zadnji tovrstni vojni za lokacijo v Šiški v Ljubljani je bil poraženec Spar. Mercator, ki na tej lokaciji že ima svoj center, je z odločitvijo ljubljanskih mestnih svetnikov zadovoljen.
Igor Mervič iz Spara Slovenije poudarja, da ta investicija za njih nima življenjskega pomena, bi jo pa radi uresničili. "Investicija, ki mestu hkrati prinaša 1500 delovnih mest in nove vsebine, je za mesto koristna. Mislim, da je več prednosti kot slabosti tovrstnega projekta," je dodal dr. Bogomir Kovač z Ekonomske fakultete. Zoran Jankovič, predsednik uprave Mercatorja, pa upa, da "imamo prednost v glavah in dušah prebivalcev. Definitivno je Mercator slovensko podjetje in defenitivno proda največ slovenskega blaga" Po drugi strani pa se za Mercator vse glasneje omenja, da naj bi ga, vsaj četrtino, kmalu prodali Francozom.
Namigi o podkupovanju mestnih veljakov
"Lahko vam zagotovim, da v 13 letih, odkar vodim firmo, nikoli nisem stokal pri mestnih ali republiških oblasteh, da bi onemogočil nekega investitorja ali pa mojega konkurenta. To tudi v prihodnje ne bom naredil, ker se mi zdi izpod časti," je o podkupovanju menil Mervič. Na drugi strani Jankovič trdi in je hkrati prepričan, da enako misli njegov kolega Mervič, da v tem primeru podkupovanja ni bilo. "Tudi ne vem, kako naj bi koga podkupili," dodaja Jankovič.
Veliki štirje
Približno 80 odstotni tržni delež si v Sloveniji še vedno delijo štirje veliki: Spar, Tuš, Era in predvsem Mercator. Na prvi pogled je to pestra ponudba. "Če se tržna struktura še naprej krči, se začnejo kazati negativni koraki tudi za kupca. To pa je v prvem koraku predvsem zmanjšana izbira. Takrat največji trgovci začnejo iskati ekskluzivne dobavitelje, kar pomeni, da iz svojega asortimenta izključujejo manj popularne proizvode in dobavitelje," o politiki trgovcev razlaga dr. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete. Prodajne površine so se v zadnjih petih letih povečale za približno 50 odstotkov. Po mnjenju Kuharja so materialne investicije trgovine v Sloveniji nad povprečjem razvitega sveta. To pa kaže na pomanjkanje resnega konkuriranja.
Ali bo zmanjkalo prostora?
Centre gradijo hitro, na dovoljenja čakajo več let. Marsikje so drug ob drugem. Po mnenju Kovača bi država morala skrbeti za nadzor koncentracije tržnih deležev, mestne oblasti pa bi morale skrbeti za privabljanje investitorjev in za čim boljše zadovoljevanje potreb porabnikov. Jankovič pravi, da imajo mesta svoja pravila, ki se jih tudi držijo. "Mi smo za gradbeno dovoljenje v Kranju za lokacijo na Primskovem čakali štiri leta. V Velenju pa še danes nimamo centra, ker to mesto nima primerne lokacije, ki bi ustrezala tudi nam," pravi predsednik uprave Mercatorja. Mervič pa je navedel primer, ko so v Trebnjem, ki je sicer manjše mesto, naredili svojo trgovino, Mercator pa je 100 metrov naprej zgradil svoj center. "Pa še enkrat poudarjam, da ne bom stokal," zatrjuje Mervič.
Celje je tipičen primer, kjer očitno vsi trije veliki trgovci (Mercator, Spar in Tuš) obstajajo drug ob drugem in nekako na skupnem mestu sprejemajo tržni boj.
Slovenskega kupca, ki v tej verigi prinaša denar, in mestne svetnike, ki odločajo o centrih, pa bodo kmalu napadali še štirje tuji veliki trgovci - Hofer, Lidl, Aldi in Eurospin. Trgovskih vojn za prodajne površine in kupce tako ne bo konec.
