Ključne so gospodarske teme

Le večja stopnja zaposlenosti, gospodarske rasti in povečana stopnja konkurenčnosti EU lahko pripomorejo k ponovni vzpostavitvi zaupanja v Unijo ter s tem omogočijo njeno institucionalno nadgradnjo in nadaljnje širitve. Preboj v gospodarstvu je nujen, saj brez njega drugih korakov ne bo, je opozoril predsednik vlade Janez Janša, pri čemer je poudaril, da bo večino dela za doseganje ciljev lizbonske strategije treba opraviti doma, saj sredstva EU predstavljajo le majhen delež tega, kar se v povezavi ustvari.

"S starimi metodami ne bo šlo naprej," je menil Janša in pozdravil oblikovanje lizbonske strategije kot prvi poskus strateškega odgovora EU na izzive globalizacije. Nekateri državljani EU globalizacijo in širitev EU razumejo kot grožnjo svojim delovnim mestom, je dejal Janša, pri čemer dvomijo, da jih je povezava pred temi grožnjami sposobna zaščititi. To je po Janševem mnenju tudi poglaviten vzrok zavrnitve evropske ustavne pogodbe na referendumih v Franciji in na Nizozemskem.

Smer reform je jasna

Nacionalni koordinator za uresničevanje lizbonske strategije in direktor urada za makroekonomske analize in razvoj Janez Šušteršič poudaril, da reforme niso le stvar Slovenije, temveč tudi Evrope. "Politično ravnovesje za njihovo uresničevanje je po državah različno. Smer reform v Evropi pa je zelo jasna in je nujna," je poudaril Šušteršič.

Šušteršič je "namesto uradniškega povzemanja", kot je dejal, razloge za nujnost reform v Sloveniji ponazoril z nekaj primeri. Po njegovem mnenju je nevarnost reform s socialno demagogijo ogrožena povsod. Nobena demokratična vlada namreč ne more zdržati velike količine protestov. "Vendar je to zmagovalna strategija le na kratek rok. Če si ne bomo upali poseči po vprašanjih, ki bodo na kratek rok naletela na neodobravanje, bo na daljši rok prišlo do nazadovanja. Na koncu bodo tisti, ki so reformam nasprotovali, najglasneje govorili, da so se stvari poslabšale, ker ni bilo reform."

Vprašanje v Sloveniji je po njegovem mnenju tudi, komu želimo v Evropi biti podobni. Ali državi, ki ima pogum za napredovanje, ali razviti državi, ki v primerjavi z ostalimi že izgublja, je orisal Šušteršič.

Za izvajanje so odgovorne članice EU

Evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik je izpostavil pomen lizbonske strategije za nadaljnji razvoj EU. "Komisija sama Evropske unije ne more prestaviti v višjo prestavo," je v zvezi z odgovornostjo članic Unije za izvajanje strategije dejal Potočnik.

V EU po njegovem mnenju obstaja visoka stopnja soglasja o temeljnih prioritetah lizbonske strategije - t.j. zaposlovanju, povečanju vlaganj v R&D, sprostitvi potenciala majhnih in srednjih podjetij ter skupni energetski politiki -, kar je potrdil tudi marčni vrh EU.