Ponudba ostaja nespremenjena

Borzno posredniška hiša Ilirika bo za britanski investicijski sklad Altima Global Situations Master Fund v četrtek javno objavila vabilo delničarjem Mercatorja k oddaji ponudb za prodajo do 25 odstotkov delnic te družbe. Za delnico Mercatorja bo Ilirika, ki bo delnice kupovala v svojem imenu za račun Altime, ponudila 41.000 tolarjev, ponudba pa bo veljala najdlje do 28. aprila, so potrdili v Iliriki.

Vabilo k oddaji ponudb za prodajo Mercatorjevih delnic bo objavila družba Ilirika FinTrade v svojem imenu. To pomeni, da bo delnice plačala Ilirika, za kar je Altimi bančno garancijo izdala Deutsche Bank, je povedal direktor pravnega sektorja Ilirike Rok Rozman. "Nakupa delnic družbe Mercator ne bomo z ničemer pogojevali, omejitev bo le količina, in sicer 785.106 delnic, kar predstavlja nekaj manj kot 25 odstotkov vseh delnic družbe Mercator," je dodal.

Rozman: 'Visoka cena delnic na borzi je zgolj špekulacija'

Na vprašanje ali bo ponujena cena ostala enaka, ne glede na to, da so se cene Mercatorjevih delnic na Ljubljanski borzi povzpele preko 41.000 tolarjev, je Rok Rozman za 24ur.com povedal, da bo. "Višja cena je zgolj špekulacija," je dejal in dodal, da se je tudi ob drugih podobnih priložnostih ob nakupovanju drugih podjetij, ki kotirajo na borzi dogajalo enako.

"Naš cilj je doseči 25 odstotkov," je še dejal Rozman na naše vprašanje, kakšen odziv na ponudbo pričakujejo in od koga. "Mali delničarji lahko še dolgo čakajo, če se odločijo, da bodo sprejeli še tretjega," pravi Rozman. "Čeprav naša stranka tega ni bila dolžna storiti, je vendarle nastopila transparentno. In to je tisto, kar se bo pokazalo pri malih delničarjih. Tudi borza bo pokazala svoje. 25 odstotkov navsezadnje ni kontrolni paket," je še dejal Rozman in dodal, da so se cene delnic pred začetkom špekulacij gibale okoli 35 – 36.000 tolarjev, kar pomeni, da je odkupna cena, ki jo ponuja Ilirika oz. Altima vseeno določena premija za delničarje. "Sicer pa bo čas pokazal svoje," je še dodal Rozman.

Suzana Rankov: 'Otipavanje terena'

Ponudbo angleškega sklada je vsaj zaenkrat mogoče razumeti zlasti kot otipavanje terena pri malih delničarjih Mercatorja, ali bi delnice prodali, in testiranje javnega mnenja. Razprave, ali ni država lani avgusta prepoceni prodala Mercatorja, s čimer se ukvarjajo tudi v Bruslju, so se namreč spet obudile, prav tako se je aktivirala opozicija. Vse bolj postaja jasno, da Londončanom pomaga nekdanji predsednik uprave Mercatorja Zoran Janković.

Ta sicer sedaj pravi, da brani interese malih delničarjev, na katere pa očitno ni mislil pred nekaj meseci, ko je želel z dokapitalizacijo po ceni 38.000 tolarjev za delnico zmanjšati njihov delež. Dejstvo je, da način objave ponudbe za nakup slabe četrtine Mercatorja in nizka ponujena cena kažeta na neresnost kupcev in dvom v njihove namene. Zato se zastavljajo vprašanje, ali za ponudbo londonskega sklada ne stojita srbska tajkuna Miroslav Mišković in Milan Beko. Tudi glede na politično podporo, ki sta jo za svoje načrte v Sloveniji dobila od Vojislava Koštunice, vse kaže, da bi lahko bila v ozadju. Z blefiranjem nevarnosti prevzema bi namreč največ pridobila prav Mišković in Beko, ki jima v pogajanjih o vstopu v Mercator ne gre najbolje.

Za zdaj se jima ni obrestoval niti pritisk na predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja, ki naj bi jima sicer veliko obljubil, vendar se je zaradi reševanje lastne kože odločil, da bo igral s Pivovarno Laško, največjim lastnikom Mercatorja. Zato je objavo londonskega sklada po moji razumeti predvsem kot pritisk na Igorja Bavčarja in zlasti Boška Šrota, da bi pod grožnjo prevzema s strani tretjega igralca končno pristala na dogovor s srbskima investitorjema," je namere o nakupu skoraj četrtinskega deleža Mercatorja za 24ur.com komentirala Suzana Rankov, urednica Dnevnikove priloge Poslovni dnevnik.

Vizjak: 'Pristojne institucije se bodo morale odzvati'

V zvezi s primerom Mercator na ravni ministrstev stika med Slovenijo in Srbijo ali katero drugo državo ni; gre za gospodarski projekt in kot takšen bo moral biti izpeljan v skladu s pravili, je ob robu današnje novinarske konference o zakonu o gospodarskih družbah dejal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. "Ministrstvo za gospodarstvo se s tem - kot ministrstvo - verjetno ni pristojno ukvarjati," je dejal.

Pristojne institucije v Slovenije se bodo morale v primeru Mercator ukvarjati s vprašanjem povezanih oseb in ugotoviti, ali ne gre v tem primeru za prevzem, je dejal Vizjak. Drugo pomembno vprašanje pa je, tako Vizjak, poreklo denarja. Na vprašanje, kako v primeru Mercator gleda na delovanje regulatorja, urada za varstvo konkurence, je Vizjak odgovoril, da se strinja, da bi bilo lahko delo regulatorja boljše in da bi se na aktualne dogodke lahko odzival hitreje. "Strokovno pa odločitev regulatorja ne želim komentirati," je še dejal.

Mercator na prvo mesto

Poslanska skupina Socialne demokracije medtem od predsednice preiskovalne parlamentarne komisije, ki preučuje domnevno sporne prodaje deležev Kapitalske družbe (KAD) in Slovenske odškodninske družbe (SOD) v podjetjih, Polonce Dobrajc zahteva sklic izredne seje, na kateri bodo prednostno (in ne šele na šestem mestu) obravnavali primer Mercator, je dejal vodja poslanske skupine SD Miran Potrč.

Napoved londonskega sklada, da bo odkupil do četrtino delnic Mercatorja po ceni 41.000 tolarjev, namreč potrjuje, da je pri prodaji teh delnic s strani KAD in SOD Pivovarni Laško in Istrabenzu mimo razpisa po 38.000 tolarjev za delnico prišlo do oškodovanja družbenega premoženja, je dejal Potrč.

Finančni minister Andrej Bajuk pa je izrazil zadovoljstvo ob napovedih velikih delničarjev Mercatorja, da ne bodo prodali delnic.  "Živimo v obdobju, v katerem so takšne ponudbe mogoče," je menil Bajuk. Vse je odvisno od ponudbe in delničarji se bodo pač morali odločiti, ali bodo delnice prodali, je dodal.

Srbski ali (in) Jankovićev udarec?

Mnogi omenjeno družbo povezujejo z srbskima poslovnežema, prvim možem Delte Miroslavom Miškovićem in Milanom Bekom, ki ima pod nadzorom družbo FPP Balkan Limited, nekateri pa omenjajo tudi nekdanjega odstavljenega predsednika uprave Mercatorja Zorana Jankovića.

Govorice o prodaji Mercatorja so minuli petek sprožili namigi, da naj bi srbska tajkuna Beko in Mišković načrtovala naskok na trgovinsko družbo. Pritiskala naj bi na predsednika uprave finančne skupine Istrabenz in ga izsiljevala z grožnjami, da bosta na srbskem trgu iz trgovin, ki jih nadzorujeta, umaknila izdelke živilskih družb iz skupine Istrabenz, če ne bo pristal na prodajo Istrabenzovega deleža v Mercatorju. Nekateri so v tej navezi omenjali tudi ruske partnerje.

Časnik Finance je na svoji spletni strani včeraj zapisal, da sta se predsednika uprav Istrabenza Igor Bavčar in Pivovarne Laško Boško Šrot dopoldne sestala s srbskima poslovnežema. Z njima naj bi se že dogovorila, da ju spustita v lastniško sestavo Mercatorja, in sicer prek prej omenjene ponudbe Altime Partners. Po drugih informacijah se omenjena štirica včeraj ni sestala, pravtako pa naj bi odpadel tudi današnji sestanek.

Kot pišeta časnika Delo in Dnevnik, na sedežu Delta Holdinga niso hoteli komentirati, da naj bi se za ponudbo Altime skrival dvojec Miškovič-Beko, kot naj bi sicer navajalo več virov. Je pa njun pohod na slovenski trg v torek na sestanku potrdil srbski premier Vojislav Koštunica.

Po drugi "teoriji" poznavalcev, naj bi Altimo do Mercatorja pripeljal Janković, ki naj bi se po pisanju Financ s predstavniki Altime pred kratkim večkrat srečal v Londonu, nekajkrat pa tudi v Sloveniji. Angleško ponudbo naj bi po mnenju poznavalcev podpirali tudi člani Jankovićeve nekdanje uprave - Jadranka Dakič, Aleš Čerin, Stanko Brodnjak in Marjan Sedej, še pišejo Finance.

Časnik Delo navaja izjavo Jankovića, v kateri ponudbo Altime komentira kot "edino rešitev za male delničarje". "Četrtina jih bo lahko prodala delnice po ugodni ceni, kaj bo z delnico potem, pa ni jasno," je za časnik rekel Jankovič. Pojasnil je še, da ga Altima uradno vabi, da bi bil njihov predstavnik za razvoj trgovske mreže v tem delu Evrope. "Kot so mi zaupali, imajo dolgoročno v tem pogledu velike ambicije," je dejal bivši prvi mož Mercatorja, ki pa se glede ponudbe še ni odločil.

Po pisanju Financ bi sicer lahko obstajal še tretji scenarij, ki izhaja iz domneve, da za poslom stoji srbski kapital in povezava Beko - Janković. Slednji je sicer že pred dnevi zanikal govorice, da mu je Beko priskrbel večino od 800 milijonov tolarjev, ki jih je vložil v dokapitalizacijo Mercatorja.

V Laškem in Kopru skopi s komentarji

V Mercatorju pravijo, da še vedno nimajo informacij o prevzemu družbe v skladu z določili zakona o prevzemih. Najav morebitnih investitorjev o nakupih, ki niso zavezane zakonodaji, pa v Mercatorju ne morejo komentirati, so sporočili iz najboljšega soseda.

Odzvali so se tudi v Pivovarni Laško, ki ima v lasti 16-odstotni delež v Mercatorju. Predsednik uprave Boško Šrot je dejal, da je njihova naložba dolgoročna in ne nameravajo prodajati delnic.

Iz Istrabenza, ki je skoraj petodstotni lastnik Mercatorja, še nekaj več kot 13 odstotkov delnic pa obvladuje prek reodkupne pogodbe z Banko Koper, so tudi sporočili, da so v Mercatorju dolgoročen in strateški investitor. Zatrdili so tudi, da nobeden od predstavnikov Istrabenza ni sodeloval v dogovorih o prodaji delnic Mercatorja.