Načrt za podaljšanje pomola

Predsednik vlade Janez Janša in predsednik uprave Luke Koper Robert Časar sta v koprskem pristanišču položila temeljni kamen za podaljšanje prvega pomola v Luki Koper.

Po postavitvi temeljnega kamna je potekala svečana akademija ob 50-letnici Luke Koper, na kateri je navzoče nagovoril prav Janša. "Nacionalni problem modernizacije železniškega omrežja je eden ključnih zalogajev, ki stoji pred slovensko državo in slovenskimi davkoplačevalci in je v finančnem smislu slovenski največji razvojni izziv v prihodnjih desetih letih", je pojasnil premier.

Po njegovih besedah je Luka Koper v času, ko je nastajala slovenska država odigrala eno od ključnih vlog. "V kolikor tega okna v svet takrat ne bi bilo, bi bila slovenska osamosvojitev bistveno bolj tvegan projekt, najbrž bi za končni rezultat plačali višjo ceno, kot smo dejansko jo", je še dejal.

Leta 2004 ob vstop v EU se je prostor za Slovenijo in Luko Koper po njegovih besedah bistveno razširil, padle so carinske ovire EU, z začetkom naslednjega leta pa bodo padle tudi administrativne ovire, ko bodo ukinjene zahodne in severne schengenske meje. Gre za priložnost, ki jo po premierjevih besedah velja izkoristiti, kar ne dvomi, da bo luka storila.

Podaljšanje pomola kot začasna rešitev

V Luki Koper so izdelali načrt za podaljšanje prvega pomola. To je začasna rešitev, ker je za prilagoditev sodobnim zahtevam potrebna izgradnja novega kontejnerskega terminala na tretjem pomolu, a dokončna odločitev o tem še ni sprejeta, je povedal Robert Časar.

Luka bo s podaljšanjem prvega pomola pridobila skupno Skupna površina novega skladiščnega prostora (brez nove obale) bo znašala 22.570 kvadratnih metrov. Obstoječa obala kontejnerskega terminala bo daljša za približno tretjino. Tako bo sedanji kontejnerski terminal pridobil dodatni vez in nove zaledne površine za pretovor kontejnerjev. Investicijska vrednost projekta znaša približno 50 milijonov evrov. Dela naj bi končali v 22 mesecih, je nanizal Časar.

Po njegovih besedah projekt predvideva tudi ukrepe za preprečitev negativnih vplivov v času gradnje, kot so prah, hrup in drugi vplivi na zrak, tla in vodo. Gradbena dela ne bodo vplivala na stanje voda, prav zaradi postopnosti gradnje, je dodal. Čiščenje morskega dna pa bo izvedeno zgolj ob mirnem vremenu, da se kalna voda ne bi širila z območja pristanišča.

Porast prometa kontejnerjev

Agencija RS za varstvo okolja je izdala okoljevarstveno soglasje, poseg je sprejemljiv tudi z vidika Zavoda RS za varstvo narave iz Pirana. Lokacijsko informacijo je Luka pridobila oktobra lani, gradbeno dovoljenje pa je ministrstvo za okolje in prostor izdalo septembra letos, so povedali v družbi.

Promet kontejnerjev v Luki Koper v zadnjih letih strmo narašča, pravi Časar. V obdobju od leta 2002 do 2005 so dosegli 19-odstotno povprečno letno stopnjo rasti. Še posebej rekordno je bilo obdobje od januarja do septembra letos, ko so tri mesece pred iztekom leta presegli lanskoletno količino. "Sedanji trend napoveduje, da se bomo konec letošnjega leta približali številki 300.000 TEU," je pojasnil Časar.

Po prvih ocenah so v Luki od januarja do septembra na ladje naložili in razložili skupaj 11,2 milijone ton blaga, kar je osem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Največji porast so dosegli kontejnerski terminal, terminal za avtomobile in terminal za generalne tovore. Kontejnerjev je bilo v primerjavi z enakim obdobjem lani za 44 odstotkov več, avtomobilov pa za 28 odstotkov več. V prvih devetih mesecih so naložili in razložili skupaj 145.918 vagonov, kar je za 17 odstotkov več. Luka bo gradila tudi novo upravno stavbo. Dela bodo začeli kmalu, zaključili pa naj bi jo v dveh letih.