Poslanke in poslanci so z 58 glasovi za in devetimi glasovi proti sprejeli novelo zakona o trgovini, s katero se urejanje odpiralnega časa prodajaln ob nedeljah in praznikih prenaša iz zakona v kolektivno pogodbo, po dogovoru med socialnimi partnerji pa trgovine ostajajo ob nedeljah odprte.
Po besedah ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka novela zakona o trgovini rešuje dolgoletno kalvarijo različnih poskusov prejšnjih vlad, kako regulirati obratovalni čas trgovin. Vsak poskus regulacije pa je razmere na tem področju le poslabševal, pravi Vizjak, ki se zaveda, da nobena ureditev ne bo ustrezala vsem udeležencem. Zato je najboljša rešitev dogovor med socialnimi partnerji, pri čemer je ministrstvo prevzelo vlogo koordinatorja med obema stranema, torej delodajalci in delojemalci. Strani sta dosegli dogovor, ki ureja delovni čas trgovin, dodatke in počitke.
Nedeljsko delo dvojno plačano
Ministrstvo bo dogovor spoštovalo, zato ga sedaj z novelo preliva v zakon. Besedilo je usklajeno s socialnimi partnerji, trgovcem zagotavlja tržne priložnosti, potrošnikom primerno preskrbo, zaposlenim pa boljše plačilo za delo v manj ugodnem delovnem času.
Po dogovoru med socialnimi partnerji bodo zaposleni v trgovini poslej za delo ob nedeljah in praznikih dobili dodatek v višini 100 odstotkov, za delo ob določenih praznikih (1. januar, 1. maj, 1. november, 25. december in velikonočna nedelja) pa 200 odstotkov. Hkrati ostajajo prodajalne ob nedeljah odprte. Spremembe zakona določajo, da mora trgovec pri določitvi obratovalnega časa upoštevati število zaposlenih delavcev v prodajalni in njihove pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, določene z zakonom, ki ureja delovna razmerja in kolektivno pogodbo.
Državni zbor je ob tem zavrnil dopolnilo NSi, ki je želela iz besedila črtati določbo, po kateri je trgovec obratovalni čas dolžan prilagoditi potrebam potrošnikov.
Tudi o financiranju železniških projektov DZ je z 52 glasovi za in petimi proti potrdil še zakon o državnem poroštvu za financiranje železniških projektov, ki bo med leti 2006 in 2009 zagotovil manjkajočih 99,7 milijarde tolarjev.
DZ je z 52 glasovi za in petimi proti potrdil še zakon o državnem poroštvu za financiranje železniških projektov, ki bo med leti 2006 in 2009 zagotovil manjkajočih 99,7 milijarde tolarjev.
DZ je z 52 glasovi za in petimi proti potrdil še zakon o državnem poroštvu za financiranje železniških projektov, ki bo med leti 2006 in 2009 zagotovil manjkajočih 99,7 milijarde tolarjev.
DZ je z 52 glasovi za in petimi proti potrdil še zakon o državnem poroštvu za financiranje železniških projektov, ki bo med leti 2006 in 2009 zagotovil manjkajočih 99,7 milijarde tolarjev.
Namen zakona o poroštvu za financiranje železniških projektov pa je zagotoviti manjkajočih 99,7 milijarde tolarjev sredstev, ki jih bo agencija za železniški promet najela za financiranje železniških projektov v obdobju 2006-2009. Nova sredstva iz naslova kreditov bo agencija namenila za zagotovitev lastne udeležbe pri evropskih projektih (72,1 milijarde tolarjev), za domače projekte (26,8 milijarde tolarjev) ter za sanacijo izrednih dogodkov (800 milijonov tolarjev), je pojasnil minister za promet Janez Božič.
Bistveni del programa, katerega izvedbo omogoča zakon, je vezan na izpolnjevanje mednarodnih obveznosti države in na uporabo sredstev evropskih skladov. Po Božičevih pojasnilih bodo z zagotovitvijo lastne udeležbe pri sofinanciranju skupnih evropskih projektov na javni železniški infrastrukturi med drugim posodobili obstoječo progo Divača-Koper, zagotovili pogoje za gradnjo nove proge Divača-Koper, elektrificirali in rekonstruirali progo Pragersko-Hodoš ter posodobili signalno-varnostne naprave na petem koridorju.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.