Oživitev Magne in izdelava kitajskih vozil v Sloveniji?

Prvega julija so na Brniku položili temeljni kamen nove Lekove tovarne bioloških zdravil, ki bo začela delovati do konca leta 2027. V Lendavi Lek gradi obrat za proizvodnjo učinkovin, dokončan naj bi bil prihodnje leto. V Ljubljani podjetje širi lokacijo z novim razvojnim centrom v vrednosti približno 90 milijonov evrov.

Gregor Makuc, glavni izvršni direktor Leka, poudarja, da Slovenija postaja ključna država v globalni mreži Sandoza. Družba trenutno zaposluje okoli 3.200 ljudi, v naslednjih 4-5 letih pa naj bi število preseglo 4.000: Tako, da bomo po številu zaposlenih postali največja država znotraj skupine Sandoz, če pa gledava odtis, se pravi števila proizvodnih in razvojnih kapacitet, pa ravno tako. Zaradi velikih vlaganj Sandoza v Slovenijo postajamo tudi po obsegu delovanja številka ena med državami za Sandoz na celotnem svetu.

Lek in Slovenija sta za Sandoz ključna zaradi treh razlogov: skoraj 80-letne farmacevtske tradicije, tesnega sodelovanja z univerzami, ki prilagajajo izobraževanje potrebam gospodarstva, ter močnega lokalnega ekosistema, ki povezuje podjetja, akademsko sfero in skupnosti ter spodbuja razvoj in investicije.

Makuc pravi: "Se pravi znanje, ki ga imamo v Sloveniji, bomo s tovrstnimi operacijami samo še nadgrajevali, hkrati bomo mladim ponudili fantastične karierne priložnosti za razvoj, zato, ker bomo znotraj Slovenije zagotavljali v bistvu celoviti nabor farmacevtske industrije kot take. Vse od zgodnjega razvoja učinkovin in izdelkov, njihove proizvodnje in potem tudi pakiranja, kontrole kakovosti in distribucije na trge po vsem svetu."

Slovenija s povezovanjem kakovostnega izobraževalnega in raziskovalnega okolja, uspešnih start-upov, učinkovite regulative in tradicionalne industrije utrjuje položaj vodilnega evropskega biotehnološkega središča. Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež izpostavlja, da to potrjujejo investicije v vrednosti več kot milijarde evrov v napredne farmacevtske dejavnosti: Vsi investitorji po vrsti govorijo, da je ključen razlog za investiranje v Slovenijo kakovost naših talentov, ne le sposobnost proizvajanja ampak tudi sposobnost razvijanja. V tem pogledu smo deveto najbolj kompleksno gospodarstvo, gre za indeks svetovnega gospodarskega foruma, ki meri sposobnost držav, da razvijajo in proizvajajo visoko tehnološke produkte.

Hoški obrat Magne Steyr, v katerega so lastniki tudi s pomočjo države vložili več kot 150 milijonov evrov, je bil sprva pomemben proizvodni center, a je bil leta 2023 zaradi preselitve proizvodnje v Gradec začasno zaprt. Po neuradnih informacijah Magna načrtuje oživitev obrata, z možnostjo sodelovanja s kitajsko znamko Nio in širitve, kar bi okrepilo njegovo vlogo pri proizvodnji električnih vozil za evropski trg.

Frangež pravi: "Konkretnih relacij med proizvajalci vozil in njihovimi partnerji v našem prostoru seveda ne moremo komentirati. Lahko pa povem, da je Ministrstvo za gospodarstvo v tem hipu v stiku z večimi možnimi kitajskimi proizvajalci električnih vozil za lokalizacijo njihove proizvodnje v Evropi."

Po besedah Frangeža ima Slovenija vse potrebne atribute in geostrateško lego, da postane ena od proizvodnih lokacij električnih vozil kitajskih proizvajalcev. Čeprav na občini Hoče-Slivnica uradnih informacij nimajo, potrjujejo, da Magna že dlje časa vodi pogovore s potencialnimi partnerji.

Marko Soršak, župan Občine Hoče - Slivnica: "Trenutno delajo v obratu tisti, ki vzdržujejo opremo, moramo vedeti, da oprema je vredna mislim, da okrog 80 milijonov evrov in je potrebno to opremo vzdrževati, da se ne obrabi in da bo dalje opravljala funkcijo, ko za to pride priložnost. Moja želja je, da bi ne samo ta obrat, tudi drugi, ki bi jih bilo treba dodelati, začeli pač čimprej funkcionirati."

Kdaj bo hoški obrat Magne ponovno dosegel polno zmogljivost, v podjetu niso želeli razkriti. In čeprav prihodnost tovarne ostaja negotova, obstaja upanje, da bo proizvodnja znova stekla prej, kot bo dokončan celoten projekt gradnje novih Lekovih objektov.

Gregor Makuc, glavni izvršni direktor Leka: "Jaz mislim, da LEK lahko služi kot svetilnik v tem primeru, se pravi, da se da tudi v relativno majhni državi kar se tiče geografske površine ali števila prebivalcev, pripeljati ogromne naložbe s strani multinacionalk in potem to znanje in izkušnje, ki jih imamo nadgraditi in ponuditi rešitve za prebivalce Evrope ali pa tudi sveta."

Matevž Frangež: "V naši viziji je nesporno to, da želimo Slovenijo umestiti kot evropsko središče za razvoj naprednih in trajnostnih tehnologij, na tem področju imamo celo vrsto prednosti."

Slovenija si ne prizadeva zgolj za mesto v evropski tehnološki prihodnosti, ampak želi biti njen ključni soustvarjalec. S svojo vizijo, znanjem in inovacijskim ekosistemom ima priložnost postati središče trajnostnega razvoja, kjer večja vlaganja in inovacije pomenijo večjo produktivnost ter višjo kakovost življenja za vse.