Kakšna je vloga banke LHB v zgodbi o izginulih deviznih sredstvih nekdanje SFRJ se bo po oceni Vjesnika sicer verjetno več izvedelo, šele ko bo vložena tožba hrvaške vlade. Vsekakor pa je znano, da je 589 milijonov dolarjev izginilo z računov osmih tujih mešanih bank, katerih ustanovitelji so bile tudi banke z območja nekdanje SFRJ. Glede na napovedano tožbo je jasno, da s tem procesom na nek način povezana tudi LHB oziroma NLB, piše Vjesnik, ki ob tem spominja, da so omenjena manjkajoča sredstva tudi razlog, zakaj je Hrvaška, kljub v zadnjem času tudi ameriškim predlogom, edina naslednica nekdanje SFRJ, ki še ni ratificirala okvirnega nasledstvenega sporazuma.
Slovenija in Srbija sta se zavzemali za hitro odmrznitev 225 milijonov dolarjev nekdanje NBJ
Hrvaški dnevnik kot zanimivo, čeprav ni nujno v neposredni zvezi z omenjeno tožbo, navaja tudi, da sta Slovenija in Srbija nedavno zastopali isto stališče, da je potrebno hitro odmrzniti 225 milijonov dolarjev nekdanje NBJ v ZDA. Na koncu sta ob ameriškem posredovanju s to namero tudi uspeli. Hrvaška je upala, da bo z blokado teh sredstev lahko vršila pritisk na Beograd, naj omogoči vpogled obstoječe dokumentacije, iz katere bi bilo jasno, kam in po katerih kanalih je izginil večji del deviznih sredstev nekdanje skupne države. Čeprav je ta obveznost zapisana tudi v nasledstvenem sporazumu, pa jo Beograd še vedno zavrača. Posledica tega je sedaj napoved hrvaške tožbe proti LHB iz Frankfurta, mogoče pa je pričakovati tožbe še proti nekaterim drugim bankam, še piše Vjesnik.
