Hrvaška premierka Jadranka Kosor je danes v Moskvi z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom podpisala dogovor, skladno s katerim se bo Hrvaška pridružila projektu izgradnje plinovoda Južni tok. Dogovor omogoča potek plinovoda prek Hrvaške.
Kot je danes dejala Kosorjeva, dogovor med Hrvaško in Rusijo omogoča ustanovitev skupnega podjetja po načelu prioritete. Sporazum bo odprl pot za ustanovitev skupnega podjetja ruske družbe Gazprom in hrvaškega Plinacroa, je dejala Kosorjeva.
"Normalno, da bodo v prihodnje tpotekali še številni pogovori o podrobnostih, toda za Hrvaško je najbolj pomembno, da bo prek svojega ozemlja omogočala dobavo plina," je poudarila Kosorjeva. Spomnila je, da so se projektu Južni tok že pridružile Bolgarija, Grčija, Srbija in Slovenija. Slovenija je sporazum o Južnem toku z Rusijo podpisala 14. novembra lani.
Plinovod Južni tok naj bi začel delovati v letu 2015. Omogočal bo dobavo ruskega plina Evropi in bo do Stare celine speljan pod Črnim morjem in prek Bolgarije. Projekt Južni tok bo še utrdil položaj Rusije kot vodilne dobaviteljice plina Evropi.
Za EU še vedno prioriteta Nabucco
Projekt izgradnje plinovoda Nabucco je prioriteta Evropske unije. Bi pa sedemindvajseterica pod določenimi pogoji podprla tudi konkurenčni projekt Južni tok, je danes dejal evropski komisar za energijo Günther Oettinger.
"Evropska komisija bi lahko podprla projekt Južni tok, če bo ta ustrezal tehničnim standardom z vidika varnosti," je na energetskem forumu v Sofiji dejal Oettinger. Zatrdil je, da je prioriteta EU jasna – želi neposredno plinsko povezavo s kaspijsko regijo in Bližnjim vzhodom ter tako zmanjšati odvisnost od ruskega plina.
Po Oettingerjevih besedah je EU pripravljena podpreti tudi druge plinske projekte, med drugim Beli tok. Evropski komisar je izpostavil problematiko nezadostnih zmogljivosti obstoječega plinskega omrežja za potrebe Evrope v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju ter potrebo po krepitvi energetske varnosti.
"Južni tok bo povečal zmogljivosti za uvoz plina in vzpostavil novo infrastrukturno dobaviteljsko omrežje," je poudaril Oettinger, a ni pozabil navesti prednosti Nabucca: "Nabucco ne bo le povečal zmogljivosti za dobavo plina, ampak bo v Evropo pripeljal tudi nove dobavitelje ter povečal diverzifikacijo in neodvisnost."
Predsedniki vlad Romunije, Bolgarije, Madžarske, Avstrije in Turčije so 13. julija lani v Ankari podpisali sporazum o gradnji plinovoda Nabucco. Po plinovodu Nabucco naj bi Evropa v prihodnje prejemala plin iz kaspijske regije, ni pa še znano, katera izmed tam ležečih držav bo zagotovila potrebne količine plina. Kot primarnega dobavitelja plina se najpogosteje omenja Azerbajdžan, na dolgi rok pa naj bi bili v igri tudi Turkmenistan, Irak, Sirija in Egipt.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.