Podatki, ki jih je predstavil generalni direktor Kliničnega centra Primož Rode kažejo, da so bolnišnični program dogovorjen v pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije presegli za odstotek, oziroma 792 bolnikov. Stroški za to zdravljenje so znašali 234 milijonov tolarjev, povečan davek na dodano vrednost za medicinski material pa je pomenil približno 302 milijona tolarjev dodatne izgube.
Rode je še povedal, da je 56,3 milijarde tolarjev odhodkov v letu 2001 preseglo 55,6 milijarde tolarjev dohodkov za 1,2 odstotka. Sicer je Rode poslovanje označil kot "strokovno in poslovno uspešno, ter gospodarno". Skupna izguba od leta 1994, ki znaša že 7 milijard tolarjev pa je vzpodbudila Rodetovo kritiko načina financiranja bolnišnične dejavnosti, ki da je nepravična. Te besede je podprl strokovni direktor Kliničnega centra Zoran Arnež, ki je pojasnil, da večina oddelkov posluje pozitivno, velike izgube pa nastajajo pri ključnih dejavnostih, kot sta interna klinika in kirurgija, kjer se zdravijo bolniki iz vse Slovenije. Zato Arnež predlaga sistem financiranja po dejavnostih za vso Slovenijo in ne po zdravstvenih ustanovah, centralni proračun Kliničnega centra pa bi sestavljalo več manjših proračunov posameznih strok oziroma klinik.
Rode je še poudaril, da je bolnik v Kliničnem centru le toliko časa, kolikor je to primerno in nujno potrebno. V skladu s tem načelom so v centru skrajšali povprečno ležarino za 2,3 odstotka, ki zdaj znaša 6,73 dneva.
Strokovnjaki centra so v tem letu uvedli 216 novih metod zdravljenja, zdravstvene nege in rehabilitacije. Raziskovalci te zdravstvene ustanove pa so v strokovnih revijah objavili 386 strokovnih in znanstvenih člankov.
Sicer pa so v Kliničnem centru skupaj s predstavniki Telekoma predstavili nov telefonski sistem, ki z vzpostavljanjem konferenčne zveze omogoča posvetovanje zdravnikov centra z zdravniki po svetu, ter postavitev diagnoze na daljavo.
Arnež je še povedal, da se tudi v Kliničnem centru pripravljajo za primer zdravniške stavke, napovedane za 19. marec. Dejstvo je, da center najbrž v celoti ne bo mogel opravljati svoje dejavnosti, prednost pa bodo imeli nujni primeri in zagotavljanje zdravstvenega varstva tam, kjer center opravlja terciarno dejavnost, na primer pri transplantacijah in replantacijah.