'Izhodišča davčne reforme smo pustili odprta, ker želimo javno razpravo'

Finančni minister Klemen Boštjančič je uvodoma poudaril, da gre za izhodišča davčnih sprememb in ne za že končno določene spremembe. "Izhodišča smo namenoma pustili relativno odprta, ker želimo v prihodnjih tednih in mesecih imeti široko javno razpravo tako s strokovno kot tudi z laično javnostjo," je povedal.  

Kot je dejal, so tako pri nepremičninah kot pri sistemu dohodnine zaznali več anomalij, ki jih zdaj želijo odpraviti. "Sistem dohodnine je danes izrazito nepregleden. Zakon je v zadnjih 20 letih doživel blizu 30 popravkov – ti so tako zapletli sistem, da ga nihče skoraj več ne razume. Mi  želimo ta sistem izrazito poenostaviti in preiti na sistem obdavčitve neto dohodkov. To pomeni, da se za vsakega posameznika seštejejo vsi neto dohodki: neto plača, neto dodatki k plači, regres, božičnica, nadomestila za prehrano, tudi socialni transferji, za tiste, ki so do njih upravičeni. In na podlagi tega se določi obdavčitev," je dejal. 

Osrednje izhodišče glede sprememb pri dohodnini je torej, da se s ciljem večje enostavnosti razmišlja o sistemu neto obdavčitve dohodka, ki ga ima nekdo, torej sistemu davčnih odbitkov namesto obstoječih davčnih olajšav. A kaj to pomeni v praksi?

"Sistem davčnih odbitkov bo enak za vse. Ta se bo že vnaprej izračunal. Na primer pri vzdrževanih družinskih članih je danes ta olajšava različna glede na to, v katerem dohodninskem razredu se nekdo nahaja. Povedano drugače, danes imajo bogatejši več od tega kot tisti z nižjimi dohodki. Mi želimo narediti takšen sistem, kjer bo ta odbitek enak," je dejal Boštjančič. Pri tem je ponovno poudaril, da točnega zneska še ne more napovedati, saj pred tem želijo javno razpravo na to temo. 

"To, čemur se bo po novem reklo ničelni dohodninski razred, bo dosti višje, kot je trenutna splošna osnova oziroma splošna davčna skupina. Tega še nismo izračunali, ker je to odvisno od tega, kako se bo odprla ta široka javna razprava. Bo pa sigurno bistveno višji," je dejal minister. 

Boštjančič je še izpostavil, da to ne pomeni, da bodo obdavčili regres in ostale dodatke, ampak da se gre za to, da se vsi neto dohodki obravnavajo enako. "Za vse, kar je danes neto dohodek, se bo dvignil ničelni dohodninski razred. To pomeni, da se na to davka ne bo dodatno plačevalo, ampak da bo izračun postal bistveno lažji za vsakega posameznika," je povedal. 

Na vprašanje, če spremembe predvidevajo tudi nižjo obdavčitev plač, je minister dejal, da plače ne bodo bolj obdavčene, a da je stvar kompleksna. "Prvi cilj vlade je zagotoviti take pogoje, da bo BDP rasel hitreje kot v primerljivih državah. Ta stvar je zelo kompleksna. En del tega je tudi obdavčitev plač. Plače ne bodo bolj obdavčene. A kot rečeno, je stvar precej kompleksna," je dejal. 

Glede obdavčitve nepremičnin pa je minister povedal, da je tudi tu stvar še precej odprta. "Lahko povem, da se jaz osebno zavzemam za obdavčitev glede na vrednost, ne glede na to, ali gre za prvo, drugo oziroma tretjo nepremičnino. Če govorimo o obdavčitvi glede na ekonomsko moč posameznika, se mi zdi bolj pravilno, da govorimo o vrednosti, ne pa o številu nepremičnin. In še ena stvar, ki je zelo pomembna. Če se želimo sprememb sploh lotiti, je nujno, da vemo, s kakšnimi podatki razpolagamo. In tu lahko z veseljem povem, da je GURS v zadnjih letih opravil veliko delo in da imamo danes zelo kakovostne podatke, ki so dobra osnova za pripravo davka na nepremičnine," je zaključil. 

Ta sprememba naj bi v veljavo stopila šele s 1. 1. 2025. Kot pravi minister, s podaljšano časovnico želijo doseči, da se ljudje pripravijo.