'Neverjeten odziv' Slovencev: rešili 15 ton ekološko pridelanih jabolk

Da se to ne bi zgodilo, so v akcijo stopili prostovoljci, ki z družino Jelčič sodelujejo že dlje časa. Iz tega se je rodila akcija Pomagajmo kmetu, ki so jo tokrat izvedli prvič, zagotavljajo pa, da nikakor zadnjič.

Akcija, za katero stoji skupina zanesenjakov, ki poudarjajo pomen zdrave hrane za splošno zdravje in dobro počutje človeka, je naletela na velik odziv potrošnikov, in družina sporoča, da so jabolka, ki so še bila primerna za prodajo, hitro našla kupce. Nekateri so svoje naročilo že prevzeli, nekateri bodo to storili v prihodnjih dneh. "Odziv je bil neverjeten, dejansko nas je presenetil," pravijo sodelavci akcije.

Snovalci projekta obžalujejo le dejstvo, da se akcije niso lotili že prej, saj bi tako lahko kupci dobili še več prvovrstnih jabolk. Da bi kupcem ponudili le najboljše, so namreč Jelčičevi v zadnjih dneh pridno prebirali jabolka, v prodajo so šla le tista, ki resnično sodijo v prvi kakovostni razred. Med temi je bilo takšnih jabolk 15 ton. Pet ton jabolk, sicer zdravih in kakovostnih, ki niso več povsem ustrezala prvemu kakovostnemu razredu, je šlo v predelavo, za preostala se je izkazalo, da plodovi niso več primerni ne za prodajo ne predelavo.

Tržnica po naročilu

Če bi se akcije lotili kakšen mesec prej, bi lahko šlo v prodajo več sadja, pravijo  nosilci projekta, seveda pa je izkušnja odlična priložnost za učenje, kako podobne pobude izpeljati v prihodnosti.

Cilj skupine ostaja še naprej graditi skupnost, ki bi povezala pridelovalce, ki pridelujejo prvovrstno ekološko hrano in kupce – brez odvečnih posrednikov. S tem bi se tudi zmanjšala potreba po akcijah, kot je bila tokratna, saj bi bila vzpostavljena redna veriga od pridelovalca do potrošnika.

Projekt Oskrbimo Ljubljano je namreč nekakšna "tržnica po naročilu", kjer si kupci vnaprej rezervirajo ekološke in lokalne pridelke po znižani, skupinski ceni, na drugi strani pa kmetje zaradi vnaprejšnjih naročil natančno vedo, kaj prinesti s seboj na tržnico.

Glavna prednost tega pristopa je torej za kmete pridelovalce nedvomno ta, da v nasprotju s klasično prodajo na tržnici z njive ali hladilnice pripeljejo le toliko pridelka, kot je prodanega. To zmanjša možnost, da bodo morali neprodano celo zavreči.

Nekateri ponudniki skušajo tudi v sodelovanju z rednimi kupci načrtovati, kaj in koliko bodo v določeni sezoni gojili na svoji njivi ali v rastlinjakih – in sicer tako, da kupci že vnaprej sporočijo, koliko določenega pridelka želijo v določenem času.

Ekološko pridelana hrana je dražja. Ni pa treba, da je "astronomsko draga"

Za kupce je glavna prednost nižja cena. Dejstvo namreč je, da so ekološka živila dražja. Pa ne le zato, ker je ekološkega pridelka manj, pridelovalec pa mora vseeno preživeti.

Glavni razlog za višjo ceno je način dela, ki v nasprotju z intenzivno pridelavo, kjer za plevel, bolezni in škodljivce "poskrbijo" škropiva, pomeni tako drugačno pripravo zemlje kot drugačno skrb za rastline. Pripravki, dovoljeni v ekološkem kmetijstvu, namreč v nasprotju s "pravimi škropivi" delujejo le kratek čas, prav tako učinkujejo slabše. Pod črto – dela je veliko več, to pa pogosto terja tudi iskanje dodatne sile.

Na drugi strani je kupec. Tisti, ki v bližnji diskontni trgovini vidi sadje ali zelenjavo, ki stane le nekaj centov na kilogram. "Vedeti morate, da je med izdelkom v takšnih trgovinah in izdelkom, ki ga ponujajo kmetje, s katerimi sodelujemo, gromozanska razlika. Izdelki, ki jih ponujajo kmetje, so ekološki in skrbno pridelani, zato cen nikakor ne gre primerjati s cenami iz klasičnih trgovin," še pravijo nosilci projekta.

Po drugi strani pa razumejo, da je znesek, ki ga lahko za hrano nameni povprečen Slovenec, pogosto skromen: "Dejstvo je, da se plače v zadnjem desetletju odstotkovno niso zvišale za toliko kot cene številnih vrst sadja in zelenjave."

Porast cen gre predvsem pripisati dejstvu, da se je občutno podražila tudi pridelava, vendar razlaga, da sta kmet in kupec oba v težavah, potrošniku le malo pomaga, ko je treba načrtovati družinski proračun. Zato skušajo s projektom cene ekoloških pridelkov ohranjati na dostopni ravni. To je mogoče s skrajšanjem verige od pridelovalca do kupca, kjer ni posrednikov, s tem, da gre za lokalne pridelke in izdelke, kjer ni velikih stroškov transporta, skladiščenja ... ker imajo pridelovalci zagotovljeno prodajo in s tem mesečni prihodek, pa tudi lažje ponudijo nižjo ceno.

Za zdaj v projektu sodeluje 40 slovenskih kmetij, rednih kupcev je že nekaj sto. Kupci svoja naročila oddajo prek spleta, pridelki pa so na voljo vsak teden. Prevzamejo jih na prevzemnem mestu, ki je trenutno na Stari tržnici v ljubljanski Šiški. Sčasoma bodo na voljo tudi nova prevzemna mesta v drugih krajih po Sloveniji.

Ponudba izdelkov se še razširi z vsako kmetijo, ki se pridruži projektu, trenutno pa imajo v ponudbi vse – od mlečnih izdelkov do različnih vrst olja ter sadja in zelenjave.

Krog vključenih pridelovalcev je vse večji, saj ti ugotavljajo, da jim sodelovanje omogoča nov način dostopa do kupcev. Prav vprašanje, kako čim bolj neposredno prodati kupcu, je za veliko kmetov nerešljiva uganka. Čim krajša veriga je namreč v njihovem velikem interesu. Ne le zato ker omogoča prodajo brez posrednika, kot pojasnjujejo, gre predvsem za kakovost, ki jo lahko ponudijo – in ta je nedvomno višja, če od njive do krožnika mine nekaj ur ali dni namesto nekaj tednov.