DZ potrdil rebalans letošnjega proračuna

V rebalansu so prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več, kot je veljavnem proračunu, odhodki pa se zvišujejo za 6,2 odstotka na 18,8 milijarde evrov. Med vzroki za rast porabe so višji obrambni izdatki in dodatna sredstva za projekte iz načrta za okrevanje in odpornost. Proračunski primanjkljaj naj bi znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda.

S tem se predvideni primanjkljaj povečuje za okoli 100 milijonov evrov, ob čemer fiskalni svet opozarja, da bo rast neto izdatkov s približno osmimi odstotki znova višja od dovoljenih 4,4 odstotka, rebalans pa da ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.

"Primanjkljaj je v skladu s fiskalnimi pravili, delež javnega dolga v BDP pa se zmanjšuje," je na današnji izredni seji DZ povedal finančni minister Andrej Šircelj. "Na prihodkovni strani imamo višje prihodke predvsem zaradi ugodnejše gospodarske aktivnosti, in ne zaradi višjih davkov. Na odhodkovni strani pa izpolnjujemo zakonske obveznosti, zaključen je načrt za okrevanje in odpornost, vlagamo v obrambo, pomagamo po naravnih nesrečah in proračun prilagajamo novi organizaciji državne uprave," je povzel.

"S tem rebalansom zgolj zagotavljamo denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, pospešujemo črpanje evropskih sredstev in ustvarjamo podlago za davčne razbremenitve, konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi," pa je poudaril premier Janez Janša.

Podobno so v predstavitvi stališč poslanskih skupin navajali poslanci SDS, skupine NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov.

Janša je ocenil, da se je potreba po popravljanju "slabega načrtovanja ali česa drugega" ter po dodatnem denarju za plače sicer pokazala že pred nastopom nove vlade. Prejšnja vlada je pred volitvami po njegovih besedah delila nenačrtovan in neobstoječ denar in si pripisovala politične zasluge, "zdaj pa finančno kritje zanje iščemo v tem rebalansu".

Poslanci koalicije in opozicije so na predlagani rebalans proračuna gledali različno. Prvi so poudarjali, da gre za popravek neodgovornega načrtovanja prejšnje vlade, opozicija pa je med drugim izpostavljala višanje izdatkov za obrambo. 

"Govorimo o uravnoteženju državnega proračuna, ki ga je pripravila prejšnja vlada, se pravi, proračun za leto 2026 je pripravila prejšnja vlada. In v tem trenutku se izkazuje, da je bil pripravljen slabo oziroma tak, kot je bil načrtovan, ni izvedljiv," je izpostavil poslanec SDS Rado Gladek.

"To je približno tako kot pri gradnji hiše. Vsak naslednji obrtnik, ki pride, pokritizira in pokomentira delo predhodnika. Prav nič drugače ni danes," je začel Borut Sajovic (Svoboda). Izpostavil je "solidno" gospodarsko rast, ki omogoča višanje izdatkov.

"Davčni prihodki v proračun prihajajo, je pa treba biti previden in zaskrbljen, kaj delamo s sredstvi iz skladov, ki so rezervirana za pokojninsko blagajno. Ta bi morala biti sveta in nedotakljiva," je dejal. Sajovic je zgrožen, da se na področju zdravstva jemlje 100 milijonov evrov. "To je znesek, ki ga brez škode in brez tveganja za naše državljanke in državljane ni moč pogrešiti," je poudaril.

Njegova strankarska kolegica Alenka Bratušek je dodala, da se je vlada zamenjala 4. junija. "Ne vem, zakaj ste z rebalansom čakali do zdaj, lahko bi ga pripravili junija, nihče vam ni rekel, da je treba čakati do septembra oziroma do oktobra," je odvrnila Gladku.

Tudi Bratušek je izpostavila visoko gospodarsko rast, ki jo je Slovenija beležila v drugem četrtletju. Razloge je pripisala tujim investicijam, ki so bile subvencionirane iz državnega proračuna pod prejšnjo vlado, višji domači potrošnji, ki da je bila posledica višjih plač, dviga minimalne plače in izplačila božičnice, ki so ji nekateri iz vrst današnje koalicije odločno nasprotovali, ter investicijam, ki so se začele pod prejšnjo vlado.

"DZ je gorel, ker je bila prejšnja vlada tako zapravljiva. Ta pa je za še eno milijardo bolj zapravljiva, pa vas to nič ne moti. Ampak 'okej', bomo pač imeli, po vaše, novo najbolj zapravljivo vlado," je dejala.

"Veliko je slišati, kdo je zaslužen za gospodarsko rast. Jaz bi si upal trditi, da ne mi ne vi, ampak gospodarstveniki sami," je dejal Gladek (SDS). Podprl ga je poslanec NSi, SLS in Fokus Andrej Černigoj. "Gospodarska rast se ni zgodila zaradi ukrepov nekdanje vlade, ampak navkljub ukrepom," je poudaril.

Odzval se je Klemen Boštjančič (Svoboda) in spomnil na lanske besede predsednika NSi Jerneja Vrtovca, ko je krčenje bruto domačega proizvoda pripisal "sovražni politiki vlade do obrtnikov, podjetnikov in normirancev" ter "davkom in davčnim bremenom, ki dušijo naš razvoj". "Torej, ko rezultati niso dobri, smo krivi mi, ko so rezultati dobri, ste zaslužni vi ali pa gospodarstvo," je izpostavil.

Bratušek je bila kritična tudi do prerazporeditve sredstev iz demografskega sklada pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. "176 milijonov jim boste vzeli. Ali veste, koliko je to? To je skoraj 300 evrov na upokojenca. Namesto da bi realizirali svojo predvolilno obljubo o 500 evrov božičnice za upokojence, jih vi udarite in jim vzamete še 300 evrov. To delate s tem rebalansom. To je dejstvo," je dejala poslanka.

"Upokojencem ničesar ne jemljemo. Zagotavljamo varno izplačevanje pokojnin do konca leta, tako bo tudi naprej," je zagotovil državni sekretar na finančnem ministrstvu Peter Papež.

Na besede Bratušek se je odzval tudi poslanec SDS Aleš Hojs: "Kaj takega, kar je danes gospa govorila, torej da bomo vsem upokojencem vzeli 300 evrov, pa v državnem zboru še nismo slišali. To je neposreden napad na 500.000 ali pa celo več upokojencev v Sloveniji. Sramota je, da lahko en poslanec govori nekaj takega," je bil ogorčen.

Kot je nadaljeval, vlada upokojencem ničesar ne bo vzela. "Povedali smo, da se bomo potrudili, da se bodo pokojnine realizirale tako, kot bo potrebno, ali pa celo več. Napovedali smo tudi, da če bodo finančna sredstva razpoložljiva, in jaz verjamem, da v letih 2028-2029 bodo, bodo upokojenci deležni tudi višjega regresa kot zdaj, zato se mi zdi taka razprava z njene strani, ne vem, naravnost nesramna," je ponovil Hojs.

Velik del razprave je bil namenjen povečanju obrambnih izdatkov, ki se višajo za 296 milijonov evrov. "Naj spomnim, da je prejšnji predsednik vlade Robert Golob obljubil, da bomo do leta 2035 namenili pet odstotkov BDP, potem je bilo notranjepolitično komunicirano tri odstotke, v letu 2026 pa 2,2 odstotka. Tega ni bilo in to so bile obljube prejšnje vlade. Tako da zdaj mi prvič po letu 1992 zagotavljamo sredstva v višini več kot dva odstotka BDP za obrambne izdatke in postajamo spet resna partnerica Nata," je poudaril Papež.

"Moramo se vprašati, kdo je te obveznosti prevzel, kdo jih je napovedal in celo obljubil," je poudaril tudi Janez Beja (NSi, SLS, Fokus). Podprl ga je Aleksander Gungl iz iste poslanske skupine. "Če ne bomo sami poskrbeli za svojo varnost, potem ne vem kdo bo skrbel. Tudi drugi partnerji, evropski in pa partnerji v Natu ne bodo gledali ene Slovenije, če sama ne bo namenila za svojo varnost dovolj sredstev," je dodal.

"Zelo naivno razmišljanje je, da Nato zelo skrbi, ali bomo imeli 100, 150 ali 200 oklepnikov. Skrbi pa poslovneže v Ameriki, Izraelu in drugod ali bomo zapravili nekaj par sto milijonov več za njihov posel z orožjem. Seveda je njim v interesu, da tega pleha čim več kupimo. Zdaj pa pridemo do paradoksa. Kakšnih 1,5 milijarde evrov je Slovenija v enem letu izgubila zaradi povišanja cen energentov, ki so jo ustvarili ti isti idioti, ki od nas pričakujejo, da bomo v njihovo oboroževalno industrijo vložili na leto 300 do 400 milijonov več," je dejal Vladimir Šega (Levica).

Rebalansu sta v bran stopila tudi poslanca SDS Luka Simonič in Andrej Poglajen. Simonič je ponovil Gladkovo sporočilo, da vlada v treh mesecih z rebalansom ne more delati čudežev. "Počakajmo na proračun," je dejal in napovedal, da bodo "fiskalne stvari 'štimale' in bomo imeli stabilne javne finance". Poglajen pa je dejal, da je rebalans je razvojno naravnan, "definitivno pa je to samo odskočna deska in tisti pravi polet nas še čaka v naslednjih letih".