Po besedah japonskega ministra za kmetijstvo Yoshiyukija Kameija naj bi bil predlog diskriminatoren do držav uvoznic hrane, kot je Japonska. V deželi vzhajajočega sonca sicer podpirajo povprečno 36-odstotno znižanje carin, o katerem so se članice WTO dogovorile v urugvajskem krogu pogajanj, ki se je zaključil leta 1994, večjim nižanjem pa nasprotuje.
ZDA in drugi izvozniki kmetijskih dobrin si prizadevajo za znižanje carin in kmetijskih subvencij ter povečanje dostopa do drugih trgov. Uvozniki, kot je Japonska, pa menijo, da so zahteve po večjih znižanjih in povečanih uvoznih kvotah pretirane. Nova pravila o trgovini ne smejo upoštevati le trgovskih velikanov, kot so ZDA in Evropa, ampak tudi države v razvoju in tiste, ki doma ne pridelajo veliko kmetijskih proizvodov, je prepričan Kamei.
Japonska sodi med največje uvoznike hrane na svetu, od uvoza je namreč odvisnih kar 60 odstotkov njene hrane. Na drugi strani pa goreče zagovarja kmetijske proizvode, kot je riž - carine na uvoženi riž bi po njihovem mnenju lahko narasle do 490 odstotkov.
