Javne finance še naprej s presežkom, inflacija 1,4-odstotna

Ugodna gibanja v javnih financah se tako nadaljujejo, Slovenija pa je že šesto trimesečje zapored ustvarila javnofinančni presežek. V tretjem četrtletju je bil za 0,3 odstotne točke višji kot v istem četrtletju lani. Povečanje je bilo predvsem posledica visoke rasti prihodkov, ki je bila še naprej višja od rasti izdatkov.

Skupni prihodki države so bili v tretjem četrtletju za 6,7 odstotka višji kot v tretjem četrtletju 2017, predvsem zaradi visoke rasti prihodkov od davkov in socialnih prispevkov. Rast skupnih izdatkov je bila šestodstotna in se je v zadnjih sedmih četrtletjih prvič bolj približala rasti prihodkov.

V devetih mesecih letos je pri prihodkih izstopala predvsem visoka rast davčnih prihodkov, pri izdatkih sta izstopala postopna rast izdatkov za bruto investicije v osnovna sredstva in zniževanje izdatkov za obresti.

Javni dolg se je od konca drugega četrtletja zmanjšal za 151 milijonov evrov in je konec septembra znašal 32,16 milijarde evrov oz. 71 odstotkov BDP. Zmanjšal se je predvsem dolg iz kratkoročnih vrednostnih papirjev in dolgoročnih posojil. Čeprav se njegov delež v BDP zaradi gospodarske rasti zmanjšuje, se nominalno že dlje časa vrti nekaj nad 30 milijardami evrov.

Državni proračun s 730 milijonov evrov presežka

V državni proračun se je od januarja do novembra steklo 9,04 milijarde evrov, kar je 12,4 odstotka več kot v istem obdobju lani. Odhodki so rasli počasneje: zvišali so se za 1,3 odstotka na 8,31 milijarde evrov. Proračun je imel tako 729,7 milijona evrov presežka, medtem ko je bil v istem obdobju lani še v primanjkljaju.

Nadaljevanje ugodnih trendov na trgu dela in v gospodarstvu je prispevalo k rasti davčnih prihodkov, poleg tega so se precej zvišali tudi nedavčni prihodki in prejeta sredstva iz EU, so pojasnili na finančnem ministrstvu.

Novembra so bile namreč v državni proračun vplačane dividende NLB v višini 270,6 milijona evrov, poleg tega je prejel tudi 168-milijonsko povračilo zadržanih sredstev iz evropskega proračuna, ki smo jih že porabili v pretekli finančni perspektivi 2007–2013.

Proračunski presežek je ob koncu novembra tako dosegel skoraj 730 milijonov evrov, ob koncu leta pa bo po pričakovanjih nekoliko nižji, saj se tako investicijska aktivnost ministrstev kot tudi vsa druga izplačila v zadnjih mesecih leta krepijo, so napovedali na ministrstvu.

Inflacija letos 1,4-odstotna

Po podatkih statističnega urada je bila inflacija v Sloveniji letos 1,4-odstotna. Najbolj so jo zaznamovale višje cene energentov, ki so se podražili za 6,5 odstotka. Storitve so se v enem letu podražile za tri odstotke, blago pa za 0,7 odstotka. 

Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 1,7 odstotna, potem ko je bilo povprečno letno gibanje cen leta 2017 nekoliko nižje; statistiki so takrat zaznali 1,4-odstotno inflacijo. Cene decembra 2018 na mesečni ravni so nižje za 0,6 odstotka, največ so k deflaciji prispevale nižje cene naftnih derivatov.

Tudi letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila decembra 1,4-odstotna, mesečni padec pa 0,6-odstoten.