Javnofinančni primanjkljaj v prvem četrtletju višji kot lani

Javnofinančni primanjkljaj v prvih treh mesecih letos je bil medtem nižji kot v zadnjem lanskem četrtletju, ko se je ustavil pri 704 milijonih evrov oz. 3,8 odstotka BDP.

Podoben po obsegu je bil v drugem lanskem trimesečju, ko je znašal 599 milijonov evrov oz. 3,4 odstotka BDP. Skoraj izravnane pa so bile javne finance v tretjem lanskem četrtletju. V celotnem letu 2025 se je tako primanjkljaj sektorja država ustavil pri skoraj 1,8 milijarde evrov oz. 2,5 odstotka BDP.

V sektorju država so statistiki v prvih treh letošnjih mesecih 21. četrtletje zapored zaznali rast skupnih prihodkov. Ti so dosegli nekaj več kot 8,30 milijarde evrov in bili medletno višji za 667 milijonov evrov ali 8,7 odstotka.

Skupne prihodke so po pojasnilih statističnega urada tudi to četrtletje nominalno najbolj povečali socialni prispevki, ki so bili v medletni primerjavi višji za 377 milijonov evrov oz. 12,5 odstotka. Davčni prihodki so zrasli za 229 milijonov evrov oz. 6,6 odstotka.

A rast odhodkov je presegla rast prihodkov. Skupni izdatki države so se tako v prvem letošnjem trimesečju ustavili pri 8,91 milijarde evrov in se v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem zvišali za 806 milijonov evrov ali 9,9 odstotka. Nominalno so se najbolj povečali izdatki za socialna nadomestila v denarju in naravi, in sicer za 256 milijonov evrov oz. za osem odstotkov. Sredstva za zaposlene, torej za plače v javnem sektorju, so bila višja za 198 milijonov evrov ali za 9,3 odstotka.

Izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva so bili medletno višji za 185 milijonov evrov oz. za 22,4 odstotka, izdatki za obresti na dolg države pa za 15 milijonov evrov ali za 6,8 odstotka.

Konsolidirani bruto javni dolg je ob koncu prvega četrtletja letos znašal nekaj več kot 46,31 milijarde evrov ali 64,8 odstotka BDP. V primerjavi s stanjem leto dni prej je bil nižji za 906 milijonov evrov oz. 4,8 odstotne točke, gledano v deležu BDP. Malenkost nižji, za devet milijonov evrov oz. 0,9 odstotne točke, je bil tudi glede na konec leta 2025. Znižal se je predvsem dolg na podlagi kratkoročnih posojil, so pojasnili statistiki.

Dolg države na centralni ravni je znašal 45,33 milijarde evrov ali 63,4 odstotka BDP, dolg lokalnih skupnosti je dosegel 1,31 milijarde evrov ali 1,8 odstotka BDP, skladi socialne varnosti pa so izkazali za 68 milijonov evrov ali 0,1 odstotka BDP dolga.