Inflacija navzgor, javnofinančni primanjkljaj navzdol

Cene življenjskih potrebščin so se decembra v medletni primerjavi zvišale za 2,7 odstotka, potem ko je bila novembra rast 2,3-odstotna, decembra lani pa 1,9-odstotna. Na mesečni ravni so cene v povprečju ostale enake. Inflacijo so najbolj dvigovale cene hrane in brezalkoholnih pijač.

K letni inflaciji so največ, 0,8 odstotne točke, prispevale za 4,5 odstotka višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Z 0,5 odstotne točke so sledile višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 4,3 odstotka). Po 0,3 odstotne točke so dodale podražitve v skupini zdravstvo (za 5,9 odstotka) ter v restavracijah in hotelih (za štiri odstotke), je danes objavil državni statistični urad.

Storitve so se na letni ravni v povprečju podražile za 3,6 odstotka, blago pa za 2,3 odstotka. Pri blagu dnevne porabe so se cene zvišale za 3,2 odstotka in pri poltrajnem blagu za 0,7 odstotka, medtem ko so pri trajnem blagu v povprečju ostale nespremenjene.

V primerjavi z novembrom so cene življenjskih potrebščin v povprečju ostale enake. Med podražitvami so 0,1 odstotne točke prispevale za 4,5 odstotka višje cene zavarovanj, na strani pocenitev pa so imele prav tolikšen vpliv za 3,1 odstotka nižje cene počitniških paketov.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila decembra 2,6-odstotna, potem ko je bila decembra lani dvoodstotna. Na mesečni ravni je bila rast cen 0,1-odstotna.

Cene storitev so bile po tem merjenju na letni ravni v povprečju višje za 3,8 odstotka, cene blaga pa za 1,9 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 2,9 odstotka in poltrajno blago za pol odstotka, medtem ko se je trajno blago pocenilo za 0,6 odstotka.

Kot so spomnili na statističnem uradu, se je na začetku leta zvišal davek na sladke pijače, in sicer z nižje 9,5-odstotne na splošno 22-odstotno stopnjo davka na dodano vrednost. Junija so se nato zvišale trošarine za tobačne izdelke in alkoholne pijače, večkrat so se spremenile tudi trošarine za naftne derivate.

Če se davki in trošarine ne bi spremenili, bi bila letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, 2,5-odstotna.

Javnofinančni primanjkljaj pa se je v tretjem letošnjem četrtletju znižal. Dosegel je 95 milijonov evrov oz. 0,5 odstotka BDP, potem ko je bil v drugem trimesečju pri 514 milijonih evrov oz. 2,9 odstotka BDP. Javni dolg je med julijem in septembrom upadel, ob koncu obdobja je bil pri 67,6 odstotka BDP, je objavil statistični urad.

Primanjkljaj sektorja država je bil v tretjem četrtletju nižji tudi od enakega obdobja lani, ko je znašal 143 milijonov evrov oz. 0,8 odstotka BDP.

Bil je tudi najnižji letos. V prvem četrtletju je namreč dosegel 552 milijonov evrov oz. 3,4 odstotka BDP, v drugem pa omenjenih 514 milijonov evrov oz. 2,9 odstotka BDP.

V prvih treh četrtletjih leta skupaj je tako primanjkljaj dosegel 1,16 milijarde evrov oz. 2,2 odstotka BDP. To je nominalno skoraj dvakrat toliko kot v primerljivem obdobju lani, ko se je primanjkljaj ustavil pri 642 milijonih evrov.

Finančno ministrstvo je v proračunskem načrtu za 2026, ki ga je jeseni poslalo Evropski komisiji, za celotno leto 2025 primanjkljaj ocenilo na 1,7 milijarde evrov oz. 2,4 odstotka BDP. Banka Slovenije in tudi Evropska komisija medtem napovedujeta nekoliko nižjo raven, in sicer 2,1 oz. 2,2 odstotka BDP.

V sektorju država so statistiki 19. četrtletje zapored zaznali rast skupnih prihodkov. Ti so znašali skoraj 8,36 milijarde evrov in bili od prihodkov v enakem četrtletju lani višji za 675 milijonov evrov ali 8,8 odstotka.

V devetih mesecih skupaj so skupni prihodki države nanesli 23,76 milijarde evrov in bili v primerjavi s prvimi tremi četrtletji lani višji za 1,37 milijarde evrov ali 6,1 odstotka.

Skupne prihodke so tudi to četrtletje nominalno najbolj povečali socialni prispevki - ti so se v primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem dvignili za 335 milijonov evrov ali za 11,7 odstotka. Prihodki od državne lastnine so se povečali za 161 milijonov evrov ali 63,3 odstotka, kar je predvsem posledica višjih dividend od državnih naložb v podjetjih.

Davčni prihodki so medtem zrasli za 148 milijonov evrov ali za 4,0 odstotka. Med temi so se najbolj povečali prihodki od tekočih davkov na dohodke in premoženje, in sicer za 99 milijonov evrov ali za 7,1 odstotka.

Skupni izdatki države so v tretjem trimesečju znašali 8,45 milijarde evrov in bili medletno višji za 626 milijonov evrov ali za 8,0 odstotka. V prvih treh četrtletjih skupaj so bili skupni izdatki sektorja država s 24,92 milijarde evrov medletno višji za 1,89 milijarde evrov ali 8,2 odstotka.

V tretjem letošnjem četrtletju so se v primerjavi z enakim obdobjem lani spričo učinkov plačne reforme v javnem sektorju nominalno najbolj povečala sredstva za zaposlene, in sicer za 207 milijonov evrov ali za 10,7 odstotka. Socialna nadomestila v denarju in naravi so bila večja za 197 milijonov evrov ali za 6,5 odstotka.

Izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva so se dvignili za 165 milijonov evrov ali za 18,8 odstotka, izdatki za obresti pa so se zmanjšali za sedem milijonov evrov ali za 3,0 odstotka.

Konsolidirani bruto dolg države je bil ob koncu tretjega četrtletja pri 46,93 milijarde evrov ali 67,6 odstotka BDP. V primerjavi s stanjem na koncu predhodnega četrtletja je bil manjši za 564 milijonov evrov, v deležu BDP pa je upadel za 1,7 odstotne točke.

V primerjavi s stanjem ob koncu leta 2024 se je medtem dolg nominalno povečal za okoli dve milijardi evrov, v deležu BDP pa za eno odstotno točko.

Dolg države na centralni ravni je ob koncu letošnjega septembra znašal 46,04 milijarde evrov ali 66,3 odstotka BDP, dolg lokalnih skupnosti skoraj 1,19 milijarde evrov ali 1,7 odstotka BDP, dolg skladov socialne varnosti pa je bil pri 24 milijonih evrov.