Je Grčija sposobna izvesti nujne reforme?

Prvi mož največje nemške banke Deutsche Bank Josef Ackermann je v pogovoru za nemško javno televizijsko mrežo ZDF javno podvomil v sposobnost Grčije, da se skozi varčevalne in reformne ukrepe izogne insolventnosti in prestrukturiranju zunanjega dolga. Ackermannove besede, ki so zamajale frankfurtsko borzo, so v Berlinu že zavrnili.

Ackermann je kot prvi mož največje nemške banke, ki je tudi močno izpostavljena do grškega državnega dolga, zelo vpliven in njegove besede imajo izrazit vpliv na borze. Borza v Frankfurtu se je tako na njegov javno izraženi dvom odzvala s padcem, ki trenutno dosega 1,47 odstotka.

Ackermann je v pogovoru za ZDF sicer priznal, da je treba narediti prav vse, da se Grčija stabilizira in izogne prestrukturiranju dolga, saj bi to imelo resne posledice za banke v območju evra, ki bi morale znova odpisati del svojih naložb, to pa bi v trenutku, ko se finančni sektor šele pobira po krizi, zelo negativno vplivalo na njihovo poslovanje.

Najbolj izpostavljene do grških državnih obveznic so ravno banke v Nemčiji in Franciji, zato je Ackermann tako zaskrbljen. Vseeno pa prvi mož Deutsche Banke dvomi, ali ima Grčija dovolj moči, da potrebne drastične reforme v resnici izpelje. "V to bolj dvomim kot ne," je dejal in zatrdil, da bi morala Grčija svoj zunanji dolg, če ji ne bi uspelo uresničiti njenih zavez, vseeno prestrukturirati.

Ackermannove besede so trge presenetile ravno zato, ker je bil prav on med tistimi predstavniki bančnega sektorja, ki so si najbolj prizadevali za oblikovanje mehanizma pomoči prezadolženi Grčiji, v katerem naj bi sodelovale tudi izpostavljene finančne ustanove.

Gre za mehanizem bilateralnih posojil evroskupine in posojilnega aranžmaja Mednarodnega denarnega sklada (IMF), v okviru katerega naj bi Grčija v zameno za drastične varčevalne ukrepe in korenite reforme v naslednjih treh letih dobila do 110 milijard evrov.

V Berlinu zavračajo Ackermannova ugibanja

V Berlinu so zavrnili Ackermannova ugibanja. Predstavnika za odnose z javnostjo vlade in finančnega ministrstva sta tako zatrdila, da ni nobenega dvoma v odločnost grških oblasti, da izpeljejo reforme.

Ackermanna so kritizirali tudi v časniku Financial Times Deutschalnd, kjer so zapisali, da je imel tokrat dobro priložnost, da ostane tiho, saj si prav vsi odločevalci in ključni deležniki že tedne prizadevajo umiriti finančne trge.

Finančni ministri EU so po enajsturnih pogajanjih v ponedeljek zjutraj sprejeli tudi začasni mehanizem za zagotovitev stabilnosti evra, ki v skrajni sili predvideva aktiviranje do 750 milijard evrov za pomoč ranljivim državam v evrskem območju pri soočanju z dolžniškimi krizami.

Ackermann je sicer bolj optimističen, ko gre za sposobnost javnofinančne konsolidacije drugih držav evrskega območja. Predvsem glede Italije in Španije nima večjih skrbi, glede Portugalske, ki je tako kot Španija že napovedala varčevalne ukrepe in dvig davkov, pa je manj prepričan.

V ZDA bolj pesimistični

Z druge strani Atlantika medtem že nekaj dni prihajajo precej bolj pesimistični pogledi. Potem ko sta pred resno nevarnostjo razpada evrskega območja opozorila že nobelovec Joseph Stiglitz in t. i. dr. Poguba, ekonomist Nouriel Roubini, je v četrtek zvečer pred propadom evra opozoril nekdanji prvi mož ameriške centralne banke Federal Reserve in sedanji bližnji svetovalec ameriškega predsednika Baracka Obame, Paul Volcker.

"Mislim, da moramo povedati, da se je evro ujel v past, ki je bila povsem vidna že na začetku," je zatrdil in pri tem spomnil na dejstvo, da šestnajsterica držav z evrom deli skupno denarno politiko, medtem ko so razlike v fiskalnih politikah in gospodarski konkurenčnosti velike. "Mislim, da se bo morala Evropa odločiti, ali se želi tesneje povezati ali zrahljati vezi in evro je v ospredju tega vprašanja," je dejal.

Besede tako uglednega ameriškega predstavnika nosijo težo in bodo v območju evra povzročile kar nekaj nelagodja in negodovanja, saj niso redke teorije zarote, po katerih si ravno v Washingtonu želijo čim bolj oslabiti evrsko območje. Vseeno pa so Volckerjeva opozorila v skladu s tistimi znotraj območja skupne valute, ki pravijo, da je treba evro postaviti na okrepljene institucionalne temelje.