K zmanjšanju hrupa v Luki Koper bo prispevala tudi elektrifikacija pristanišča

Pritožbe občanov so se začele vrstiti od leta 2017, pri čemer so problematične zlasti Ro-Ro ladje, s katerimi se pretovarja tovor na kolesih in ki so zasidrane v prvem luškem bazenu, je ugotavljal predstavnik Luke Boštjan Pavlič. Tako on kot direktor uprave za pomorstvo Jadran Klinec sta sicer opozorila, da je hrup na samih ladjah predvsem domena ladjarja in da skladno z zakonodajo razen opozarjanja in naprošanja ladjarjev k menjavi ladij nimajo veliko manevrskega prostora.

Konkretno lahko tako obrnejo ladjo oz. jo privežejo na drugo vezno mesto, pri čemer pa so tehnično omejeni s specifikami posameznega pomola in opreme na njem, je še navedel Pavlič. Luka je sicer pripravila nabor skoraj 40 ukrepov za zmanjševanja hrupa.

Predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel je ob robu konference pojasnil, da bodo tvorno sodelovali "z odprtimi kartami" ter občanom predstavili tudi predvidene rešitve. Prav tako nameravajo v sodelovanju s koprsko in ankaransko občino doreči tudi časovnico teh rešitev.

Premik ladij v drugi oz. tretji bazen pa je po Zadelovih besedah vezan na sanacijo obale, za katero so medtem dobili soglasje. "Trenutno se pogovarjamo tudi z ladjarjem o pogojih ponovnega veza na tretji pomol," je povedal in dodal, da računajo, da bodo vsaj za nekatere ladje to vprašanje uspeli rešiti v drugi polovici leta.

Do hrupa kritični tudi v koprski občini

K zmanjšanju hrupa bo lahko prispevala elektrifikacija pristanišča, ki je tudi v načrtih. Zadel je ob tem priznal, da ladje, ki se lahko priklopile na električno omrežje, zaenkrat k njim ne hodijo, pa tudi ladjarji se tega še niso lotili, po drugi strani pa je prepričan, da se bodo s časom tudi oni prilagodili.

Pozitivno bo na hrup vplivala tudi izgradnja novega, srminskega vhoda v Luko, saj se bo s tem precej prometa preusmerilo dlje od mestnega središča. Predsednik uprave je glede tega potrdil, da so že odpirali ponudbe za izvajalca del, izvajalca pa naj bi izbrali v kratkem.

Do hrupa in na splošno okoljskega vpliva pristanišča so bili v zadnjem obdobju kritični tudi v koprski občini, kjer se po besedah direktorice občinske uprave Sabine Mozetič dobro zavedajo tudi negativnih vplivov pristanišča na življenje v mestu.

"Ve se tudi, da so se v zadnjih mesecih povečale pritožbe, klici, vprašanja občanov, ki se obračajo na občino po pomoč," je navedla, pri čemer se pritožbe nanašajo na vedno večji hrup iz pristanišča. "V vseh pogovorih, ki jih mestna občina vodi že skozi vrsto let, si prizadevamo, da bi se privezovanje ladij na prvih vezih omejilo," je poudarila. Na občini si želijo, da bi se za te ladje usposobilo druge veze v drugem luškem bazenu.

Mozetičeva je dodala, da se na občini zavedajo vseh objektivnih težav, s katerimi se spopada pristanišče, "vendar bi res želeli, da bi se strategija Luke Koper spremenila v tem smislu, da bi se nekatere prioritete nekoliko obrnile in da bi prioritetno zagotovili prav nova privezna mesta za Ro-Ro ladje, kar bi v veliki meri - ne v celoti - rešilo današnje težave krajanov".

Prav tako so se še s prejšnjo luško upravo pogovarjali o oblikovanju skupnega okoljskega sklada, kamor bi oba deležnika vsako leto prispevala določena sredstva, skupna mešana komisija pa bi nato pripravila razpis, iz katerega bi financirali obnove fasad in oken. "Imamo veliko zaupanje tudi v novo upravo, da bo s temi aktivnostmi nadaljevala in jih tudi pripeljala do uspešnega zaključka," je še dodala direktorica občinske uprave.