Bi kredit iz NLB? Šele ko bo nekdo dal še 500 milijonov evrov

Na finančnem ministrstvu so znova izrazili razočaranje zaradi umika Belgijcev iz dokapitalizacije NLB. A so tudi dodali, da je strah pred tem, da bomo morali zaradi dokapitalizacije zaprositi za pomoč iz evropskih denarnih mehanizmov, povsem odveč.

Z dokapitalizacijo je država kot solastnik NLB, odgovoren za finančno stabilnost banke, poskrbela, da ima banka zagotovljeno raven kapitalske ustreznosti v skladu z zahtevami evropskega bančnega organa, pravijo na ministrstvu. Kad in Sod sta zato brez dodatnega zadolževanja iz rezerv prispevala 61 milijonov evrov v obliki kapitalskega vložka, 320 milijonov evrov pa država v obliki posojila.

Ministrstvo je spomnilo tudi, da je NLB trenutno predmet skrbnega pregleda, ki je prvenstveno namenjen oceni stanja banke za obstoječe lastnike in potencialne nove vlagatelje.

Evropska komisija ne zanika, da bomo morda potrebovali pomoč

O možnostih, da bi lahko bila Slovenija naslednja država evroobmočja, ki bi morala EU zaprositi za finančno pomoč, sta se v teh dneh razpisala časnika Financial Times in Bloomberg. V Evropski komisiji medtem danes niso izključili možnosti prošnje Slovenije za pomoč. Dejali so, da prošnje sicer še niso prejeli in da je tudi ne pričakujejo v kratkem, a dodali, da ni mogoče ničesar izključiti.

Bloomberg je predvidevanja, da bi lahko bila Slovenija šesta članica evroobmočja, ki bi potrebovala pomoč, podkrepil z izjavami londonskih in varšavskih ekonomistov, pa tudi z izjavo slovenskega premierja Janeza Janše, ki je 27. junija v Bruslju dejal, da Slovenija tvega grški scenarij, če protikrizni ukrepi ne bodo dovolj jasni.

"Verjetnost, da bo Slovenija za svoj bančni sektor potrebovala pomoč, je velika," je za Bloomberg povedal Michal Dybula, ekonomist pri banki BNP Paribas. Da je Slovenija v težavah, pojasnjuje tudi z dejstvom, da so stroški slovenskega zadolževanja pretekli mesec s 6,1 odstotka dosegli novo rekordno vrednost po letošnjem februarju. Za Grčijo, Irsko, Portugalsko in Španijo je veljalo, da so morale po nezadržni rasti stroškov zadolževanja zaprositi za evropsko pomoč. Na finančnem ministrstvu pa menijo, da so takšne ocene neresne, saj zanje ni dovolj podatkov.

Sicer pa mnogi kazalci Sloveniji ne kažejo najbolje. Med drugim izgubljamo prednost pred državami, s katerimi smo leta 2004 skupaj vstopili v Evropsko unijo. Po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj se bo naša ekonomija letos skrčila za 2 odstotka, BDP pa bo na podobni ravni pod evropskim povprečjem, kot je bil, preden smo vstopili v EU.

Potem pa je tukaj še bančni sektor, katerega likvidnost pogosto rešujejo posojila Evropske centralne banke.

Tudi brez solastnice KBC, po tržni vrednosti največje belgijske banke in zavarovalnice, ki je leta 2009 prejela 7 milijard evrov državne finančne pomoči, je NLB dobila 380 milijonov evrov za zagotovitev kapitalske ustreznosti, a država še vedno trdi, da gre za začasno rešitev in bi rada svoj delež v banki znižala na 25 odstotkov.

A kapitalska ustreznost NLB za Slovenijo ne pomeni veliko. Banka po pisanju Bloomberga potrebuje samo za začetek 500 milijonov evrov, potem pa še več, da bi začela kreditirati gospodarstvo, pri tem se sklicujejo na izjavo ministra Janeza Šušteršiča z začetka leta. Od ECB pa si je banka že izposodila 1,2 milijarde evrov.

"Ne kopljite si jame"

A dokler ni popolnoma jasno, kaj se dogaja v našem bančnem sistemu, je najbolje biti tiho. "Komentarji o tem, da bo evropska pomoč morda potrebna, niso pametni, ker bodo odzivi trgov Slovenijo zares potisnili v ta položaj," meni Lutz Roehmeyer iz Landesbank Berlin, ki se ukvarja tudi s slovenskimi obveznicami. "Država je v veliko boljši kondiciji kot na primer Španija, Grčija, Irska ali Portugalska. Izzivanje samoizpolnjujočih se prerokb zato ni pametno," je prepričan.

Dokapitalizacijo naj bi do konca leta sicer potrebovala tudi NKMB, slabih terjatev slovenskih bank pa je po dosedanjih podatkih za okoli 3,5 milijarde evrov.

Banka Slovenije predlaga kreditiranje gospodarstva

Z novimi podatki o kreditnem krču v Sloveniji se je sicer oglasila tudi Banka Slovenije. V maju se je nadaljeval proces krčenja posojil nebančnemu sektorju za -4,8 odstotka na letni ravni, zaradi zmanjševanja posojil nefinančnim družbam in v zadnjem obdobju tudi posojil gospodinjstvom, pravijo.

Medletno so se posojila nefinančnim družbam znižala za 7,6 odstotka in pričakovati je, da bodo zaradi zaostrenih gospodarskih razmer tudi v drugem četrtletju posojila upadala. Zaradi visokih stroškov virov financiranja bank in zaradi hkratnega krčenja posojilne aktivnosti, se vse bolj zmanjšujejo tudi neto obrestni prihodki, in sicer za –8,1 odstotka in bruto dohodek bank. Na drugi strani so se stroški oslabitev bank povečali za 27 odstotkov, tako da je bil poslovni rezultat v prvih petih mesecih negativen in je znašal –45,7 milijona evrov pred davki.

Svet Banke Slovenije zato pričakuje, da bodo banke pospešile kreditiranje kreditno sposobnih kreditojemalcev, sicer obstaja nevarnost, da se bodo takšna podjetja zadolževala neposredno v tujini. Pri teh podjetjih morajo banke intenzivneje prilagajati ponudbo konkurenčni ponudbi posojil na enotnem evropskem trgu.

"Hkrati svet Banke Slovenije poziva banke, da kljub administrativnim oviram pospešijo prestrukturiranje tistih podjetij v težavah, za katera ocenjujejo, da je vsaj del njihove dejavnosti tržno dovolj perspektiven, da bodo posojila lahko vrnila. V tem okviru svet Banke Slovenije pričakuje, da se bodo banke v primerih izpostavljenosti do istega komitenta samostojno, ali v okviru Združenja bank Slovenije, hitro dogovorile o najboljšem možnem načinu usklajene skupne podpore," so še zapisali pri Banki Slovenije.