Kot pravi Simoneti, se nova uprava zaveda problema pomanjkanja varnih naložb pri nas, kar je posledica majhnosti in prevzemov.
Naslednja družba, ki bo zaradi prevzema izbrisana s seznama delnic borzne kotacije, bo Kolinska, njej bo najverjetneje sledila Droga, ki se s Kolinsko povezuje. Ljubljansko borzo so sicer v zadnjih petih letih že zapustili Banka Koper, BTC, Fructal, Lek, Radenska in SKB banka. In kaj borzi in vlagateljem sploh še preostane?
Simoneti je menil, da likvidnost in kvaliteta drugih trgov izhaja iz tega, da imajo veliko tujih portfeljskih vlageteljev. Dodal je: "Dokler mi trga ne bomo uredili, portfeljskih vlagateljev ne bo. Verjetno pa moramo računati na to, da bomo te vlagatelje pripeljali tako da se povežemo s trgi Evrope."
Povezovanje ljubljanske borze z borzami nekadnje skupne države novega vodstva borze ne zanima. Saj naj tam ne bi bilo veliko varnih naložb.
Analitik Poteza, Blaž Angel je menil, da so Slovenci na teh trgih veliki investitotrji in da ustvarijo veliko prometa. Zato bi bilo logično pričakovati uvrstitev kakšne od teh družb na ljubljansko borzo.
Borzo lahko reši tudi prihod nekaterih večjih slovenskih družb na organiziran trg. Vlagatelji namreč nestrpno čakajo na primer Telekom, Novo Ljubljansko banko, Novo Kreditno banko Maribor ter Autocommerce, ki edini poleti končno prihaja na borzo.
Vlasta Grjol je o prihodu Autocommerca na borzo poudarila, da ni razlog v tem, da bi iskali kapital. Ob tem pa je še dodala: "Imamo večje število malih delničarjev, katerim bi borza in kotacija delnice dodatno povečala likvidnost delnic."
Prav pomanjkanje likvidnih delnic, teh je po besedah prvega človeka borze od 150ih zgolj 32, je največji problem, s katerim se bo soočila nova uprava.
