Kmeta Boštjana Slemenška smo zmotili, ko je s hčerko polje pripravljal na spomladansko setev. Letos precej pozno, pravi. "Če do 24. ne poseješ, ne boš žel."
Najprej jim je zagodlo vreme, nato kolaps na bencinskih servisih. "Smo iskali črpalke okrog in okrog. Ob prvem navalu, ko je bila obljubljena podražitev, sem naredil skoraj 50 kilometrov, da sem lahko ta traktor natankal."
Včeraj je zato na bencinski servis najprej poklical. Gorivo je bilo, vendar: "Prišel sem tja, pa jih je bilo 15, 20 pred menoj, da sem tru ure potreboval, plus pol ure tja in pol ure nazaj. V štirih urah lahko obdelava dva hektarja."
Nekaj težav so imeli tudi na kmetiji Kos na obrobju Ljubljane, kjer je do goriva prav zaradi bližine prestolnice vendarle lažje priti. A skrb ostaja, pravi Matej Kos: "Če bo šla cena nafte in ostalih surovin gor, odkupne cene pa dol, bo kriza."
"Hrana je strateška varnost, tega se moramo vsi zavedati, in država bi lahko tu poskrbela, da bi bili prioriteta kmetje, da lahko obdelamo polja, posejemo žita, da bomo lahko tudi kaj želi, kaj pa vemo, kakšni časi nas čakajo," pravi Slemenšek.
V kmetijsko gozdarski zbornici prikimavajo: dvig cen goriva bo namreč dvignil tudi druge stroške. Ali bo to avtomatično pomenilo tudi višje cene hrane, pa si ta trenutek ne upajo napovedati. Že zdaj pa poudarjajo, da maloprodajnih cen ne oblikujejo kmetje in slovenske trgovce pozivajo, naj na svojih policah povečajo količino hrane slovenskega porekla.
In vlada? Ta naj zagotovi finančno pomoč, hitrejša izplačila, dodatno znižanje trošarin na kmetijsko gorivo, pravijo, kmetijsko ministrstvo pa odgovarja, da je izplačila subvencij že pospešilo, kmetje pa da jih bodo prejeli do sredine aprila.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.