Han po obisku podjetja Mahle: Težava je v razmerah na trgu v Evropi

Po novici, da bo brez dela ostala tretjina od 1.700 zaposlenih v šempetrskem Mahleju je premier Robert Golob gospodarskega ministra Matjaža Hana pozval k ukrepanju. Kot pravi Golob, je podjetje namreč izjemnega pomena za goriško regijo. Golob je od Hana pričakoval ukrepe, s katerimi bi preprečili dodatno ukinjanje delovnih mest v podjetju in spodbudili ustvarjanje novih zaposlitev v regiji. 

Minister Han pa je po sestanku z vodstvom in sindikati podjetja povedal, da je situacija zanj še težja, kot si je predstavljal. "Ko sem upravo vprašal, kje v državi je problem, da je prišlo do te odločitve, ni bilo odgovora," je povedal in pojasnil, da težava ni v elektriki, saj da jo porabijo le 1 odstotek v poslovanju, prav tako ni problem pri konkurenčnosti ali pri davkih, pač pa da gre za širšo težavo v povpraševanju na ravni Evrope. 

Han: Uprava podjetje vidi kot perspektivno v Sloveniji

"Lokacija bo ostala tu, še naprej bodo razvijali tako imenovane električne motorje za električne avtomobile in podjetje vidijo kot perspektivno v Sloveniji," je po pogovoru z upravo povedal Han in dodal, da za leto 2028/29 pričakujejo relativno dobre rezultate. Sicer imajo po svetu 178 podjetij in zaposlujejo 72.000 ljudi. 

Srečal pa se je tudi s sindikati, ki so za odpuščanja izvedeli v četrtek zjutraj. "Glavno vprašanje je, kakšna bo časovna dimenzija teh odpovedi," pravi. 340 delovnih mest nameravajo v podjetju ukiniti zaradi "optimizacije organizacijske strukture" s ciljem večje učinkovitosti, še 270 pa zaradi selitve dela proizvodnje v Bosno in Hercegovino ter na Madžarsko.

"Ključno je, da brez dogovora med upravo in sindikati ne bo prišlo do odločitev, takšnih ali drugačnih," je podčrtal in dodal, da bo ministrstvo dnevno komuniciralo s sindikati, minister pa jim je dal tudi osebno številko in številko gospoda Frangeša. Dnevno bodo v stiku tudi z upravo.

"Težava je v razmerah na trgu v Evropi"

Je pa ob tem Han poudaril, da ne gre zgolj za težavo na Goriškem, pač pa da se podobno dogaja po celi državi. "Ugotoviti moramo, kaj lahko naredi država glede avtomobilske industrije. Situacija je resnejša, kot se zdi na prvi pogled. Težava ni v dotični firmi, v elektriki ali v plačah, problem je pomanjkanje naročil in avtomobilska industrija, ki je v Evropi v velikih težavah," je ponovil. 

"Težava je v razmerah na trgu v Evropi, v pomanjkanju naročil in prepočasnem prilagajanju celega trga na elektrifikacijo avtomobilov," je povedal. Ob tem je bil ponovno kritičen do Evrope in zelenega prehoda, ki je po njegovih besedah prehiter, saj se podjetja ne uspejo ustrezno in dovolj hitro prilagoditi spremembam.

"Pomembno je, da bo šel razvoj v tovarni naprej in da bodo ceno v čim manjši meri plačali ljudje," je še povedal Han. 

Pojasnil je, da so si dali 20 dni časa, da ugotovijo, kaj lahko stori država, da čim bolj ublaži krizo, ki je prišla v avtomobilsko industrijo. "Ključno je, da država bistveno več investira v razvoj, zato bomo imeli akcijski načrt prestrukturiranja podjetij. Rabimo dvig dodane vrednosti. To je ključno," je še poudaril. 

"Premier dr. Robert Golob bo v petek sklical sestanek s predstavniki slovenske avtomobilske industrije. Pogovor bo namenjen analizi trenutnega stanja in izzivom, ki vplivajo na prihodnost slovenskega avtomobilskega sektorja," so sporočili z vlade. 

Plešnarjeva ohranja optimizem, da bo obrat v Šempetru obstal

Po besedah predsednice sveta delavcev v šempetrski družbi Mahle Electronic Drives Mojce Plešnar so od ministrovega obiska sicer pričakovali konkretne predloge, a čeprav teh niso dobili in so slišali bolj zavezo, da se bodo pogajali in da predloge pričakujejo tudi z delavske strani, se ji zdi lepo, da so dobili vsaj kanček optimizma. Plešnarjeva upa, da se bo iz obiska izcimilo vsaj nekaj pozitivnega, minister pa je po njenih navedbah obljubil, da bo v iskanje rešitev vključil tudi ostala pristojna ministrstva.

V svetu delavcev si želijo rešitev, s katerimi bodo vsi zadovoljni, tako delavci kot vodstvo podjetja. Skupni cilj mora biti, da podjetje ostane in da bo imelo prihodnost, je povedala Plešnarjeva. Eden od predlogov ukrepov je po njenih besedah tudi prehod na 36-urni delovnik. V podjetju so sicer še daleč od seznama presežnih delavcev, ki se oblikuje v dogovoru s sindikatom, je nadaljevala predsednica sveta delavcev. Precej jasna je slika glede odpuščenih v proizvodnji, na drugih delovnih mestih pa še ne.

Tuje delovne sile sicer po pojasnilih Plešnarjeve v podjetju ni več veliko, prav tako ni več veliko agencijskih delavcev ali zaposlenih za določen čas, saj so ti brez dela ostali že po tistem, ko so v družbi spomladi napovedali zmanjšanje števila zaposlenih za 170 v tem letu. Čeprav gre torej zdaj že za drugi val odpuščanj letos, Plešnarjeva ohranja optimizem, da bo obrat v Šempetru obstal, vsaj razvojni del in določeni segmenti proizvodnje. Odnose z upravo ocenjuje kot konstruktivne, na petkovo novico, čeprav je ta povzročila slabo vzdušje, pa so jih po njenih besedah počasi privajali, tako da pretiranega nemira ni bilo.

Plešnarjeva ob tem upa, da se trend odpuščanj ne bo bo preveč razširil po gospodarstvu, tako da bo brezposelnost ostala nizka, povpraševanje po delavcih pa krepko. S tem bodo odpuščeni delavci lažje našli nove zaposlitve.

Na zavodu verjamejo v hitro zaposlitev odpuščenih delavcev

Na novogoriški območni enoti Zavoda RS za zaposlovanje še nimajo podrobnejših informacij glede večjega odpuščanja zaposlenih v podjetju Mahle, saj od tam še niso prejeli programa presežnih delavcev. Verjamejo pa, da bodo odpuščeni delavci glede na trenutne ugodne razmere na trgu dela hitro našli nove zaposlitve.

Kot je pojasnila vodja novogoriške območne enote zavoda Vesna Petric Uran, mora podjetje Mahle, kot to določa zakon o delovnih razmerjih, v primeru večjega odpuščanja sprejeti program presežnih delavcev s podatki o številu in profilu odpuščenih delavcev. Glede na informacije, ki so jih na zavodu pridobili od podjetja, s katerim so vstopili v stik po objavi novice o ukinitvi delovnih mest, dokument še ni pripravljen, pogovori o njegovi vsebini s predstavniki sveta delavcev in sindikata pa naj bi stekli v tem tednu.

S točno strukturo delavcev, ki naj bi jih čakala odpoved delovnega razmerja, tako niso seznanjeni, po informacijah, ki so jih uspeli pridobiti, pa naj bi se približno 340 odpuščanj nanašalo na zaposlene v prodaji, komerciali, razvoju, logistiki in financah, 250 na delavce v proizvodnji ter upravljavce strojev, preostale zaposlene pa naj bi preselili na delo na Madžarsko.

Po zagotovilih Petric Uran bo zavod v primeru napovedanih odpuščanj aktivno pristopil k zagotavljanju pomoči delavcem. Med drugim bodo poskrbeli za njihovo organizirano prijavo v evidenco brezposelnih, jih seznanili z vsemi potrebnimi informacijami in pravicami, kot je prejem denarnega nadomestila zaradi izgube zaposlitve, ter jih v nadaljevanju aktivirali za iskanje novih zaposlitvenih priložnosti. "Verjamemo, da se bodo ti morebitni presežni delavci lahko čim prej zaposlili, vsaj v pretežni meri," je optimistična sogovornica.

Goriška regija se trenutno srečuje z najnižjo stopnjo brezposelnosti v zgodovini, zato je do kadra, ki ga delodajalci še vedno iščejo, težko priti. Mesečno prijavijo približno 600 prostih delovnih mest, je pojasnila Petric Uran. "Spekter zaposlitvenih možnosti je širok - predvsem na področju predelovalnih dejavnosti, se pravi delavcev v proizvodnji, voznikov, skladiščnikov, upravljavcev strojev, za višje izobražene pa je največ možnosti na področju izobraževanja, trgovine, socialnega varstva, prometa, tudi javnega sektorja," je dodala.

GZS: Podjetje Mahle največji pokazatelj težav poslovnega okolja

Podjetje Mahle, v katerem so zaradi manjšega povpraševanja napovedali zaprtje več kot 600 delovnih mest, je največji pokazatelj težav slovenskega poslovnega okolja, opozarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Od vlade si želijo, da bo imela dovolj posluha za gospodarstvo ter spoznala, da mora nemudoma ukrepati.

"Podjetje Mahle ni edini, je pa trenutno največji pokazatelj težav slovenskega poslovnega okolja, na kar delodajalci vseskozi opozarjamo," je dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Po besedah Nahtigalove podobne zaskrbljujoče novice prihajajo tudi iz drugih podjetij. Na GZS so v sporočilu za javnost ob tem izpostavili informacije, ki krožijo v javnosti, da Alpina ukinja razvoj modne obutve, Gorenje zapira obrat v Rogatcu, Unior Zreče obrat v Starem trgu ob Kolpi ter odpuščanja v podjetjih Eurel in Boxmark Leather.

"Upam in želim, da bo imela vlada dovolj razsodnosti in posluha za gospodarstvo ter bo spoznala, da mora nemudoma ukrepati – ne pa čakati, da se bodo tem podjetjem pridružila številna druga," je povedala.

Nahtigalova kot enega od razlogov za dogajanje v podjetju Mahle vidi krčenje evropske avtomobilske industrije. Podjetja, ki so del mednarodnih dobaviteljskih verig, so namreč izpostavljena močni globalni konkurenci. "V teh bitkah zmagujejo zgolj najboljši in najbolj inovativni, pomembno vlogo pa pri tem igra tudi konkurenčnost poslovnega okolja države, v kateri delujejo," je pojasnila.

Ob tem je bila kritična do nekaterih potez slovenske vlade, od uvajanja novih in višjih davkov ter prispevkov do novega sistema obračunavanja omrežnin, ki bo, kot opozarjajo na GZS, prav industriji močno povišal stroške poslovanja.

Izpostavila je tudi problematiko visokih cen električne energije in razmere na trgu surovin. Nahtigalova se zato boji, da "ključa za rešitev Mahleja ne bomo našli v podjetju samem, ampak v hitrih in pravih korakih, ki jih bo sprejela slovenska politika za oblikovanje bolj prijaznega poslovnega okolja".

Prvi ukrep, ki ga mora vlada po prepričanju GZS sprejeti, je zakon o stalni shemi skrajšanega delovnega časa, za katerega je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti napovedalo, da naj bi bil na vladi sprejet v prvem četrtletju 2025. V nadaljevanju pa mora poiskati pot za razbremenitev celotnega gospodarstva, so še zapisali na GZS.

Šempeter pri Gorici je največja od petih lokacij skupine Mahle v Sloveniji. Družba, ki je nastala s preimenovanjem nekdanje Letrike, potem ko je ta pristala v nemških rokah, v Sloveniji skupaj zaposluje več kot 2000 ljudi.

Z okoli 1700 zaposlenimi je Šempeter osrednje razvojno in proizvodno središče za električne pogonske sisteme in mehatroniko, ki se uporabljajo v hibridnih in električnih vozilih ter električnih kolesih. V zadnjih letih je Mahle v Šempetru zagnal tudi proizvodnjo elektromotorjev za nova vozila in električna kolesa.