Gospodarstvo

Kaj je v okoljskem zakonu, ki straši kmete in trese avstrijsko vlado?

Bruselj, 17. 06. 2024 16.55 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Okoljski ministri EU so potrdili zakonodajo o obnovi narave. Na čakanju je bila več mesecev, zdaj pa je bila odločitev končno sprejeta. Kaj je torej v ozadju zakonodaje, ki jo nekateri imenujejo najpomembnejši okoljski zakon v zadnjih 20 letih, avstrijska ministrica je zanjo celo tvegala razpad koalicije, kmetje pa ji očitajo ogrožanje kmetijstva in prehranske varnosti.

Suša v Kataloniji
Suša v Kataloniji FOTO: AP
Namen zakona je zaustaviti propadanje naravnih habitatov v EU. V ta namen so bili za vsak ekosistem določeni pravno zavezujoči cilji in zgodovinska referenčna leta za obnovo – ne le za kmetijska zemljišča, morja in gozdove, temveč tudi za sladkovodne in urbane ekosisteme. Vsaka država članica EU bi morala Evropski komisiji redno predložiti nacionalne načrte prestrukturiranja. Kako bodo države izvajale cilje EU, je odvisno od držav samih.

Zahvaljujoč avstrijski okoljski ministrici je Svet okoljskih ministrov EU potrdil zakon o obnovi narave. Njena odločitev je v nasprotju z željami koalicijske partnerice, konservativne ÖVP, toda v javnomnenjski raziskavi je zakon podpiralo 82 odstotkov Avstrijcev.

Sicer je minilo že dve leti, odkar je Evropska komisija predlagala zakon o obnovi narave. Po uradnih podatkih je okoli 80 odstotkov habitatov v Evropski uniji v slabem stanju. Poleg tega 10 odstotkom vrst čebel in metuljev grozi izumrtje, 70 odstotkov tal pa je v slabem stanju.

Z zakonom želi EU obrniti ta uničujoč trend, poroča focus.de. O tem so se pogajalci iz držav članic že novembra dogovorili s poslanci Evropskega parlamenta.

Medtem ko so okoljevarstveniki, številni znanstveniki in podjetja zakon podprli, je bil velik odpor predvsem iz združenj kmetov. Kritiki se bojijo, da bodo rezi preveliki za kmete in bodo tako vplivali na proizvodnjo hrane v EU. 

Da bi odpravili te pomisleke, je bila zakonodaja med pogajalskim procesom znatno oslabljena.

Vseeno vse do zadnjega podpore ni bilo na vidiku; poleg Madžarske so bile zakonu po besedah diplomatov nenaklonjene Italija, Nizozemska in Švedska. Podporo so izrekle Belgija, Poljska in Finska, tako da je ena država manjkala za potrebno kvalificirano večino najmanj 15 držav članic in najmanj 65 odstotkov prebivalcev – dokler ni podpore izrekla Avstrija, ki se je prvotno želela vzdržati.

Za evropski zeleni dogovor bi bil sicer hud udarec, če ne bi prišlo do dogovora o novem zakonu o ohranjanju narave. Poznavalci menijo, da tako pomembnega zakona o varstvu narave ni bilo že več kot 20 let.

Znanstveniki in okoljevarstveniki menijo, da je zakon osrednja sestavina zelenega dogovora in pomemben korak v boju proti krizi narave in vrst. 

Zakon od držav članic EU zahteva, da do leta 2030 obnovijo vsaj 20 odstotkov poškodovanih habitatov na kopnem in v vodi, da bi obnovili ekosisteme. Do leta 2040 je ta številka 60 odstotkov, do leta 2050 pa celo 90 odstotkov. Stare gozdove v EU je treba ohraniti, rekam ponovno nameniti več prostora in barja ponovno namočiti. Najpozneje do leta 2030 bi morali obrniti tudi trend izumiranja žuželk opraševalcev.

Z okoljsko zakonodajo želi EU shraniti več CO2 v naravne ponore in ublažiti ekstremne vremenske pojave. Obstaja pa tudi varovalka, ki izvajanje zakonodaje ustavi: to bi se zgodilo, če bi bila na primer varnost preskrbe s hrano ogrožena, ker ne bi bilo na voljo dovolj obdelovalne zemlje.

Kmetijske organizacije pa so na drugi strani s sprejeto zakonodajo zelo nezadovoljne. Predsednik avstrijske kmetijske zbornice Josef Moosbrugger pravi, da so okoljske koristi več kot dvomljive, ogromne dodatne obremenitve za kmete bodo imele hude posledice, prav tako pa je nejasno, kdo bo pokril predvidene stroške v višini 154 milijard evrov.

Avstrijski kmetje se zdaj jezijo na ministrico: "Več kot skrb vzbujajoče je, da ministrica nikakor ne pomisli na tiste, ki jih njene odločitve zadevajo pridne kmete in deluje zgolj ideološko ter se pusti voditi nevladnim organizacijam. Kdor močno omejuje našo kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo, brezobzirno ogroža preživetje in nas sili v uvoz iz območij s slabimi standardi, ki je škodljiv za okolje."

Moosburgger je prepričan, da bodo najkrajši konec potegnili prav kmetje: "Čeprav bo veliko odvisno od državnih izvedbenih načrtov, je že iz ciljev razvidno, da bosta zaradi pomanjkanja drugih 'prostih' površin prizadeta predvsem kmetijstvo in gozdarstvo. Rušenja naselij in objektov si nihče ne bo upal predlagati. Torej, najenostavneje je spet vse naložiti na pleča kmetov in se pustiti hvaliti medijem zaradi domnevno okolju prijaznega odnosa."

Opozarja tudi, da je opustitev spravila lesa v nasprotju z znanstvenimi priporočili za varstvo podnebja, tistim, ki verjamejo, da lahko kmetje še naprej tako zanesljivo in celovito oskrbujejo Avstrijo na vse manj površinah, pa sporoča, da se motijo. 

  • 20 - Liv Amiti E+ 3 (žensko)
  • 19 - Liv Vall E+ 2 (žensko)
  • 18 - Gravel kolo Giant Revolt 0
  • 17 - Giant Reign E+ 1
  • 16 - Giant Propel Adv Pro 0
  • 15 - Giant DailyTour E+ 1 RT
  • 14 - Giant Stance E+ 2 29
  • 13 - Liv Avail Adv 1 (žensko)
  • 12 - Giant Propel Advanced Pro
  • 11 - Giant Trance X E+ 1 Pro 29
  • 10 - Giant Talon 1 29 GE
  • 9 - Giant Defy Advanced 2
  • 8 - Giant TCR Advanced 1 Disc
  • 7 - Giant Explore E+ 2
  • 6 - Giant Trance X 1 29er
  • 5 - EnviLiv Advanced (žensko)
  • 4 - Liv Embolden E+ 1 (žensko)
  • 3 -Giant Propel Advanced 1ct
  • 2 - Giant Fathom E+ 2 Pro
  • 1 - Giant TCR Advanced SL 0

KOMENTARJI (14)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

MucaNeGrize
18. 06. 2024 08.32
+1
naravo varuje mali kmet...trend zahoda pa je mega kmetije , mega subvencije njim...mega onesnaževanje...Enako, kot v industriji na splošno...
METKA102
18. 06. 2024 08.13
+1
Dokler boste kupovali vso zagiftano hrano, da je le cenejsa, tako dolgo bodo kmetje to prodajali. Da je le poceni in v velikih kolicinah. Nic zato, da je visok holesterol, visok pritisk, sladkorna, saj farmacija izdeluje veliko in se vec zdravil.
Quatflow
17. 06. 2024 21.34
+0
Kaj to pomeni tudi prepoved herbicitov in pesticidov ?
DasaizDalasa
17. 06. 2024 21.18
+2
Dokler drastično ne spremenimo navad je to vse skupaj prazno besedičenje.
Truth
17. 06. 2024 19.38
+8
Velja tudi na kitajskem?
txoxnxy
17. 06. 2024 19.30
+14
Ni hujšega zločina proti naravi , kot je postavitev sončnih panelov na rodovitno zemljo .
Boogieweeed
17. 06. 2024 19.48
-1
Ne gre se za to. Gre se za to da se rekam. Da prostor po domače in s tem malo pridobi narava. In divjina malo pa. Mi ob potencialnih razlivanjih rek.
BroNo1
17. 06. 2024 18.31
+17
Dragi novinarji, kako to, da nikogar od vas ne zanima kam je šel denar za poplave, ki je zbiranje organiziral Radio1 niti kam je šel denar, ki smo ga zbirali kot država. Vse je potihnilo, folk je dal denar, poplavljenci pa niso dobili niti centa. To bi bilo potrebno poslat revizijo?!
txoxnxy
17. 06. 2024 19.33
+2
Poglej kdo vse je bil na prvomajskem križarjenju pa ti bo takoj jasno za kaj se je porabil zbran denar .
SAKOSAKO
17. 06. 2024 18.02
+12
Oni bodo govorili o obnovi narave??? Lepo vas prosim , spet bodo samo kradli!!!
tim38
17. 06. 2024 18.00
-8
Končno, da kdo pove tudi kmetom kako kmetovati. V današnjem času ni dovolj zgolj zdrava kmečka pamet.
2fast4
17. 06. 2024 17.54
+0
Ziher ne nič pametnega dre kar ji...