Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana je naredil raziskavo o varčevanju v primeru izgube službe. V raziskavi so sodelovali Slovenci, stari od 15 do 75 let. Podatki so pokazali, da kar 40 odstotkov anketirancev za varčevanje ne nameni niti dela svojih mesečnih prihodkov, medtem ko jih dobra tretjina prihrani le majhen del mesečnega prihodka. Petim odstotkom anketirancev le redko kdaj ostane kaj za varčevanje, tistih, ki jim uspe dejansko nekaj privarčevati, pa je 21 odstotkov.
Med tistimi, ki prihranijo večji del dohodka, izstopajo moški, takih je 54,5 odstotka. Po pričakovanjih več privarčujejo tisti, ki imajo višje dohodke (nad 1000 evrov), in tisti, ki opravljajo vodilno funkcijo na delovnem mestu. Upokojenci ter tisti z nižjimi dohodki (pod 600 evrov) in nižjo izobrazbo skorajda ne varčujejo, medtem ko uspe mladim od 15 do 34 let tudi kaj prihraniti.
Med tistimi, ki varčujejo, je le 38 odstotkov takih, ki namenjajo del sredstev tudi za nepredvidljive situacije, kot je izguba službe. Ostali, 62 odstotkov anketiranih, se tovrstnega varčevanja ne poslužujejo.
Za nepredvidljive situacije največ namenijo moški, takih, ki jih skrbi glede privarčevanih sredstev v primeru izgube službe, teh je 57,6 odstotka. Pri tovrstnem varčevanju izstopata mlajša in srednja generacija (15 do 24 in 35 do 44 let) ter ljudje s poklicno izobrazbo in tisti, ki imajo delovno mesto uslužbenca. Skrb za varčevanje v primeru nepredvidljivih situacij je izrazitejša pri veččlanskih gospodinjstvih ter pri tistih, ki zaslužijo več kot 600 evrov.
Kar 60 odstotkov anketirancev v primeru izgube službe nima dovolj privarčevanega denarja, da bi z njim lahko preživeli pol leta. Finančno preskrbljeni sta le dobri dve petini vprašanih.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.