Kaj višje marže pri gorivu pomenijo za proračun, kmete, povprečno družino?

Komisija je z glasovi opozicije vlado pozvala, naj zniža marže in jih ne zvišuje, dokler končna cena derivatov ne doseže ravni izpred izbruha vojne na Bližnjem vzhodu.

Ministrstvo za finance je pozvala, da komisiji v roku sedmih dni pošlje analizo finančnih posledic nove uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov in znižanja trošarine na bencin ter pojasni finančne učinke na državni proračun. Pri tem naj analiza glede na zavezo iz koalicijske pogodbe o zagotavljanju stabilnih javnih financ vsebuje tudi opis protiukrepa, ki bo nadomestil izpad proračunskih sredstev.

Komisija je ministrstvo pozvala tudi, naj ji v sedmih dneh pošlje izračun finančnih posledic ukrepov na povprečno družino, ki se ogreva na kurilno olje in prevaža na dizel ali bencin, ter na povprečno kmetijsko gospodarstvo.

Z dodatno predlaganim sklepom pa je komisija vlado pozvala, da ji v roku sedmih dni posreduje informacije o tem, ali so v postopku oblikovanja nove uredbe potekali pogovori med predstavniki vlade in zainteresiranimi deležniki ter ali drži podatek, da je bila uredba pripravljena po navodilih iz kabineta predsednika vlade.

Člani komisije iz Svobode, ki je predlagala sejo, so med drugim menili, da sta dražja dizel in kurilno olje kot posledica zvišanja najvišjih dovoljenih marž (vlada je podražitev 95-oktanskega bencina kompenzirala z znižanjem trošarin, pri dizlu in kurilnem olju pa so te že na najnižji dovoljeni ravni) breme za vse prebivalstvo, višje marže pa darilo za peščico. Prejšnja vlada je znižala trošarine, da bi ljudje manj čutili breme dragih goriv, očitno pa gre "ta tok zdaj v nasprotno smer", je dejal Matej Grah.

Razlog, da ljudje plačujejo dražje gorivo, je pohlep, je menil nekdanji premier Robert Golob. Trošarine so na minimumu, marže pa na najvišji ravni doslej, je dejal. "Ne plačujemo več ne zaradi ZDA, ne zaradi Irana, ne zaradi krize, ampak samo zato, ker nekdo poplačuje svoje dolgove izpred volitev in svoje obljube ozki skupini ljudi, ki se skrivajo za naftnimi trgovci," je menil.

Predsednica komisije Alenka Bratušek ni uspela dobiti odgovora na vprašanje, zakaj se vlada - če je že "prostor" pri cenah goriv - ni raje kot za zvišanje marž odločila za zvišanje trošarin. "Ni bil interes napolniti proračun, ampak žepe lastnikov naftnih družb," je menila.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Tomaž Žagar je poudaril, da se vlada ni odločila za deregulacijo, "kar so naftni trgovci mogoče celo pričakovali", ampak za podaljšanje regulacije, pri čemer da se je odločila za bistveno nižjo prilagoditev marž, kot so jo zaradi višjih stroškov naftni trgovci predlagali že v času prejšnje vlade.

Odločitev je bila sprejeta na podlagi strokovnih podlag, je poudaril. Sedanja raven pri 11,5 centa na liter po njegovih besedah "upošteva del stroškovnih pritiskov (...) hkrati pa omejuje vpliv na končne cene za potrošnike".

"Ne gre za nekritično in avtomatično upoštevanje zahtev naftnih trgovcev," je povedal Žagar. Mora pa država skrbeti tudi za zanesljivost oskrbe, je dejal.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Maja Hostnik Kališek je povedala, da se bo zaradi znižanja trošarine na 95-oktanski bencin v proračun predvidoma nateklo za 5,1 milijona evrov manj letno. "Ocenjeni upad prihodkov iz trošarin ne predstavlja pomembnega tveganja za vzdržnost javnih financ. Pri oblikovanju ukrepov je treba upoštevati širše učinke tako na gospodarstvo kot tudi na prebivalstvo," je dejala.

Marže so bile relativno, ob upoštevanju inflacije, na najvišji ravni, potem ko jih je takoj po nastopu mandata leta 2022 Golobova vlada zvišala za okoli 65 odstotkov na nekaj pod 10 centov na liter, sta poudarila Aleš Hojs (SDS) in Aleksander Reberšek (NSi, SLS, Fokus). Vprašala sta se, kakšne usluge je pa takrat vračala vlada.

Vladimir Šega (Levica, Vesna) je spomnil na tožbo Petrola proti državi, ker je morala družba zaradi regulacije cen gorivo prodajati pod nabavno ceno. Takrat je šlo je za stabilizacijo poslovanja Petrola, medtem ko zdaj potrebe po zvišanju marž ni, saj družba zelo dobro posluje, je poudaril.

Hojs je sicer pozdravil odločitev o podaljšanju regulacije in ocenil, da je vlada marže "korektno" postavila na raven, primerljivo z okoliškimi državami. Hojs in Reberšek sta izpostavila tudi uvedbo regulacije cen goriv tudi na avtocestah v času Golobove vlade in posledično nižji priliv DDV.

Ocenila sta tudi, da je vodstvo Slovenskega državnega holdinga (SDH) nesposobno, če bo 30-odstotnem deležu države v Petrolu ni sposobno zagotoviti nadzora.

Član uprave SDH Janez Tomšič je glede neuspešne zahteve po revidiranju poslov Petrola - vodstvo družbe je uvrstitev predloga na dnevni red skupščine zavrnilo - povedal, da SDH "presoja ostale pravne možnosti, nekaj jih je na razpolago, in išče rešitev, s katero bo pridobil podatke, ki jih je zahteval v posebni reviziji".

Predlagatelji seje so opozorili tudi, da tudi, da je po zvišanju marž tečaj delnic Petrola poskočil, dva tedna prej pa je uprava Petrola dokupila dodatne delnice družbe, ki jo vodi. Direktorica Agencije za trg vrednostnih papirjev Anka Čadež je povedala, da bodo kot regulator in nadzornik trga vrednostnih papirjev dogajanja na trgu preverili in v skladu s svojimi pristojnostmi, če bo treba, ukrepali.