Posnetek s časovnimi presledki kaže, da se je pomorski promet v Hormuški ožini od začetka vojaške ofenzive ZDA in Izraela na Iran sprva upočasnil, zdaj pa praktično ustavil. Iranski general Sardar Džabari je namreč napovedal, da Teheran "ne bo pustil, da niti ena kapljica nafte zapusti regijo".
Ekonomisti svarijo, da bi blokada ožine lahko dodatno zvišala stroške blaga in storitev po vsem svetu ter prizadela nekatera največja svetovna gospodarstva, vključno s Kitajsko, Indijo in Japonsko, ki so med največjimi uvoznicami surove nafte, ki prečka to vodno pot.
"Daljše vztrajanje geopolitičnih konfliktov in njihova zaostritev ter razširitev na širše območje Bližnjega vzhoda bi vplivali na podražitev surovin, krepitev inflacijskih pritiskov ter motnje v dobavnih verigah, dolgotrajno zaprtje Hormuške ožine pa bi te učinke še poglobilo," je v četrtek ob objavi svoje Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj 2026 opozoril tudi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Iz Hormuške ožine k nam ne pripluje nobena ladja
V Luki Koper so pojasnili, da v našem edinem pristanišču pomemben del pretovora kontejnerjev opravijo za države in iz držav Daljnega vzhoda, predvsem Južne Koreje, Kitajske in širšega območja jugovzhodne Azije. S temi državami ima Luka Koper tedensko več rednih ladijskih linij, ki pa na svoji poti ne vplujejo v Perzijski zaliv oziroma skozi Hormuško ožino.
"Lahko pa, v luči zaostrovanja razmer, na podlagi informacij, ki jih prejemamo s strani ladjarjev, pričakujemo določene odklone od ustaljenih pomorskih transportnih poti in spremembe glede odpreme tovora (izvoz iz pristanišča) v države z visokim varnostnim tveganjem. To lahko prinese določene izzive tudi za pristanišča, zlasti z vidika zadrževanja blaga, ki ne bo imelo zagotovljenega ladijskega prevoza," so nam potrdili v Luki Koper. Zato pozorno spremljajo razvoj dogodkov in so v stiku z ladjarji glede morebitnih sprememb ladijskih povezav.
Ko govorimo o Luki Koper, Hormuška ožina ni toliko relevantna, kot je denimo Sueški prekop, nam je zatrdil tudi Robert Sever, direktor Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Kot pravi, iz Hormuške ožine k nam ne pripluje nobena ladja. "Vpliva pa sama kriza že zdaj, ker ladjarji pri prevozninah že obračunavajo določene zneske zaradi vojne. Predvsem pa tako, da se določeni prevozi odložijo oziroma ladje niso niti izplule oziroma niso prišle v Luko Koper," je dodal in pojasnil, da je kriza oziroma negotovost zmanjšala pomorski promet.
V Luki Koper pa so spomnili, da se ladjarji in drugi deležniki v logistični verigi z zaostrenimi razmerami ne srečujejo prvič. "Večina ladjarjev je že ob nastopu rdečemorske krize v začetku 2024 prilagodila svoje servise in preusmerila ladje okoli Afrike, to so zdaj storili tudi preostali ladjarji, ki so do zdaj pluli skozi Rdeče morje in Suez. To bo povzročilo določene zamike v prihodu ladij," pravijo.
Razmere na trgu goriv
Bodo pa na prevozništvo bolj neposredno vplivali morebitni dvigi cen nafte. "Tako da vsekakor spremljamo cene nafte, ker v bistvu cena nafte in goriva pri prevozninah predstavlja kar velik odstotek, tam 21-22 odstotkov," pravi Sever.
Gospodarski minister Matjaž Han je sicer v torek dejal, da ima Slovenija trenutno na voljo dovolj energentov in da panika ni potrebna. Ob morebitnem skoku cen na trgu pa, da bo vlada ukrepala, med drugim s trošarinsko politiko.
Da v tem trenutku oskrba z gorivi ostaja stabilna, so nam zagotovili tudi v Petrolu. "Petrol ima zadostne zaloge za zagotavljanje nemotene oskrbe uporabnikov, pri čemer nabavne in logistične aktivnosti sproti prilagajamo razmeram na trgu ter potrebam kupcev. Razmere na energetskih trgih pozorno spremljamo in temu ustrezno prilagajamo nabavne aktivnosti," pravijo.
Kot pravijo, se dogajanje na globalnih energetskih trgih, na katerega vplivajo tudi širše mednarodne razmere, trenutno odraža predvsem v gibanju borznih kotacij energentov. "Gibanje maloprodajnih cen goriv v Sloveniji je povezano z gibanjem borznih kotacij na mednarodnih trgih ter z veljavnim regulativnim okvirom, ki določa način oblikovanja cen. Nadaljnje gibanje cen je v tem trenutku težko napovedovati, saj je v veliki meri odvisno od razvoja razmer na energetskih trgih," so pojasnili.
Glede zemeljskega plina pa so na Petrolu zagotovili, da "dobavne poti v Evropo (vključno z LNG), in s tem tudi v Slovenijo, trenutno niso motene". Poudarjajo, da je evropski plinski trg dobro povezan in omogoča oskrbo iz različnih virov ter prek več dobavnih poti. "Slovenija sicer nima lastnih podzemnih skladišč zemeljskega plina, vendar ima Geoplin zakupljene skladiščne zmogljivosti v regiji, ki skupaj z integriranim evropskim plinskim trgom prispevajo k zanesljivosti oskrbe," so dodali.
Hormuška ožina je ozek pomorski preliv, ki povezuje Perzijski zaliv z Omanskim zalivom in nadalje z Arabskim morjem. Je izjemno strateško pomembna, saj skozi njo poteka velik del svetovne nafte, ki se prevaža po morju. Zaradi svoje ključne vloge v globalni energetski oskrbi je pogosto žarišče geopolitičnih napetosti in potencialni konfliktni vir.
Zaprtje Hormuške ožine bi imelo resne posledice za globalno gospodarstvo. Najbolj neposredna posledica bi bil skokovit porast cen nafte, saj bi se zmanjšala ponudba na svetovnem trgu. To bi povzročilo dvig stroškov prevoza in proizvodnje po vsem svetu, kar bi vodilo v inflacijske pritiske in lahko celo povzročilo recesijo v državah, ki so močno odvisne od uvoza nafte. Motnje v dobavnih verigah bi se poglobile, saj bi se podražili tudi drugi surovi materiali in končni izdelki.
Rdečemorska kriza se nanaša na nedavne napade na ladje v Rdečem morju, ki so jih izvajali predvsem Huti iz Jemna. Ti napadi so povzročili, da so se številni ladjarji odločili preusmeriti svoje ladje okoli Afrike, namesto da bi plule skozi Rdeče morje in Sueški prekop. To je povzročilo zamude v dobavnih verigah in povečanje stroškov prevoza, podobno kot bi se zgodilo ob morebitni blokadi Hormuške ožine.
