Kako bodo podjetja vzdrževala ceno elektrike, še ne vedo natančno

Vlada je minuli četrtek odločila, da bodo med 1. septembrom letos in 31. avgustom 2023 maloprodajne cene električne energije za gospodinjske in male poslovne odjemalce, vključno s tistimi v večstanovanjskih zgradbah, omejene na 0,118 evra na kilovatno uro po višji tarifi, 0,082 evra na kilovatno uro po nižji tarifi ter 0,098 evra na kilovatno uro po enotni tarifi.

Na trgu z elektriko bosta glede na trenutne in napovedane cene 1. septembra cenejša le dva ponudnika, Gen-I in Petrol. Nekateri najdražji ponudniki bodo morali medtem ceno pri najcenejših paketih znižati za okoli 30 odstotkov.

Vlada se je za obdobje veljave najvišjih cen odločila tudi ohraniti obstoječo za 50 odstotkov znižano trošarino, znižati stopnjo DDV za elektriko na 9,5 odstotka in s 1. septembrom dodatno znižati prispevek za obnovljive vire energije, tako da bo prav tako prepolovljen.

Trgovci z elektriko pred izzivom

Trgovci bodo morali ugotoviti, kako ublažiti ta državni poseg v času, ko cene elektrike dosegajo rekordne ravni in tiste izpred leta dni presegajo za 400 odstotkov ali več. Zaradi močno povečanega povpraševanja in ponudbe, ki temu ni mogla slediti, so cene rasle že ob koncu leta 2021 in v začetku leta 2022, ruski napad na Ukrajino in njegove posledice so razmere le še zaostrile, dodatno k temu prispevajo še suša in izpad nekaterih velikih energetskih objektov v Evropi.

Trgovci elektriko za naslednje leto in leta zatem kupujejo v naprej, pri čemer so strategije različne. Nekateri kupujejo večje količine naenkrat, drugi bolj konservativno oblikujejo portfelje za posamezna leta in potem elektriko kupujejo in dokupujejo glede na potrebe in cenovne razmere, spet tretji velik poudarek dajejo na ustvarjanju prihodkov s trgovanjem z elektriko, kar potem lahko prelijejo v nižje cene. Izhodišča so tako različna.

V podjetju Gen-I tarif za obstoječe odjemalce do konca leta ne bodo višali

Eno od podjetij, ki zelo aktivno trguje z elektriko, je Gen-I. V družbi so za STA poudarili, da regulirane cene potrjujejo njihovo dosedanjo "družbeno odgovorno usmeritev", ko cen dolgo časa niso prilagajali novim razmeram na trgu, saj so za gospodinjske odjemalce celo nižje od teh, ki jih je določila vlada. Med ceniki nekoliko odstopa le cenik za nove odjemalce, ki so jim oz. jim bodo oddali povpraševanje od 8. julija naprej. Kot zagotavljajo, bodo skladno z vladno uredbo s 1. septembrom prilagodili tudi tega.

V Gen-I iz skupine Gen energija so spomnili še na zavezo, da tarif za obstoječe odjemalce od uveljavitve novih, višjih cen, s 1. avgustom do konca leta ne bodo višali, stroške ohranjanja cen pa bodo pokrili z okrepljenimi aktivnostmi na področju upravljanja in trgovanja z električno energijo na mednarodnih trgih.

Pri Elektro energiji, ki je prav tako del skupine Gen-I, pravijo, da razumejo vladne namere zaščite ranljivih skupin odjemalcev, tako da bodo tarife s 1. septembrom ustrezno prilagodili. Znižanje cen na podlagi vladne uredbe bo zanje pomenilo izpad prihodkov, tega bodo skušali za letos skušali pokriti s še bolj aktivnim trgovanjem z elektriko na veleprodajnih trgih.

V Petrolu lahko elektriko po nižji ceni od aktualne tržne prodajajo zaradi preteklih dolgoročnih nakupov 

V Petrolu opozarjajo, da so nabavne cene elektrike in drugih energentov na svetovnih trgih na zgodovinsko visokih ravneh ter da se bodo glede na trenutne terminske pogodbe še zviševale. Neuradno je bilo tako slišati, da bi morali glede na pričakovanja tudi cenejši ponudniki v naslednjem letu cene dvigniti na raven trenutno najdražjih.

V Petrolu pravijo, da lahko elektriko po bistveno nižji ceni od aktualne tržne prodajajo zaradi dolgoročnih nakupov v preteklosti, glede vladnega ukrepa pa pravijo, da ga bodo preučili in se do njega opredelili.

V E 3, ki je v lasti Petrola, medtem pojasnjujejo, da pri vladnem ukrepu ne gre le za uvedbo reguliranih cen, ampak tudi za poseg v koncept ponudbe za gospodinjske odjemalce. Kot pravijo, se od drugih ponudnikov razlikujejo po ponudbi štirih paketov v redni ponudbi, ki temeljijo na navadah v gospodinjstvu, čemur je prilagojena tudi cenovna politika. "Dejstvo je, da podjetje, ki več kot 90 odstotkov prihodkov od prodaje realizira s prodajo električne energije, izpada prihodka ne more nadomesti iz drugih virov," so še jasni v podjetju.

V podjetju ECE ukrep za zajezitev podražitev pozdravljajo

V podjetju ECE, ki je v lasti Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), so medtem za N1 zapisali, da ukrep za zajezitev podražitev in zmanjšanje obremenitve končnega kupca pozdravljajo. "Skupaj z večinskim lastnikom bomo iskali rešitev, kako nadomestiti izpad prihodka, saj bo učinek napovedanih reguliranih cen prevelik, da bi ga lahko premostili samo s prilagoditvijo marže," navajajo. Napovedane cene so namreč za ECE prenizke za vzdržno poslovanje.

Podobno velja za mariborsko Energijo plus, ki je nedavno tako kot ECE postala del skupine HSE in je skupaj z ECE najdražji od večjih ponudnikov na trgu, kar pomeni, da so elektriko kupovali najdražje. Odgovorov iz podjetja STA ni prejela.

HSE in Gen energija trenutno elektriko prodajata po tržnih cenah, ki so trenutno višje od stroškovne cene 

Če so po eni strani pred velikim izzivom, kako učinek regulacije cen absorbirati, trgovci, bo delitev bremena, ki ga za izvedbo ukrepa cenovne regulacije od elektroenergetskega sistema pričakuje država, tudi naloga obeh domačih stebrov proizvodnje elektrike, HSE in Gen energije.

Skupini v državni lasti namreč trenutno elektriko prodajata po tržnih cenah, ki so trenutno višje od stroškovne cene. Ta se bistveno ni spreminjala, čeprav obe skupini po drugi strani čutita na primer negativne posledice suše in nizkega vodostaja rek. Ker pa imamo v Evropi enoten energetski trg, bi prodajanje elektrike domačim trgovcem po nižji ceni, ki je bližje stroškovni, pomenilo izkrivljanje trga.

V HSE so za STA pojasnili, da vladni ukrep določa najvišjo prodajno ceno za gospodinjske in male poslovne odjemalce za določen čas, v uredbi, ki opredeljuje regulacijo, pa ni opredeljeno, kdo in po kakšni ceni mora dobaviteljem zagotoviti energijo. "V skupini HSE situacijo in možne rešitve preučujemo in bomo konstruktivno in v okviru zmožnosti sodelovali pri implementaciji vertikalnih sinergij," napovedujejo. V Gen energiji na prošnjo STA za odziv še niso odgovorili.

Prav dogovorna delitev bremen med akterji na trgu, torej znotraj energetskih skupin, ki so poleg tega v pretežni državni lasti, je želja vlade. Pričakuje torej, da se energetske skupine odpovejo delu dobička. Po nekaterih izjavah sodeč pa očitno še vedno ni tudi povsem opuščena možnost uvedbe davka na izredne dobičke po italijanskem zgledu.

Vlada bo ta teden po vzoru elektrike predvidoma sprejela tudi regulacijo cen plina

Trg plina v Sloveniji je sicer drugačen od trga elektrike, saj ta energent v celoti uvažamo. Po napovedih vladnih predstavnikov naj bi tako najvišje dovoljene cene spremljalo tudi državno finančno nadomestilo vrzeli med tržno in regulirano ceno.