Pahor pred komisijo glede NLB: Poročila Sove nisem prebral, domneval sem, da se s tem ukvarjajo pristojni

Parlamentarno preiskovalno komisijo, ki se ukvarja s sumi pranja denarja v bankah, danes zanima odzivanje odgovornih za nacionalno varnost na informacije o domnevnem pranju iranskega denarja prek NLB. Po besedah svetovalca pri tedanjem predsedniku vlade Darka Lubija podatki niso bili takšni, da bi bilo treba ukrepati.

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo vodi Jani Möderndorfer (SMC), se ukvarja s sumi pranja denarja v NLB in Novi KBM v obdobju med letoma 2008 in 2011. V tem času naj bi iranski državljan Iraj Farrokhzadeh z domnevno spornimi nakazili prek največje slovenske banke opral za približno milijardo dolarjev.

Lubi je bil v tistem času svetovalec za področje nacionalne varnosti pri tedanjem predsedniku vlade Borutu Pahorju. Möderndorfer ga je spomnil, da ga je Slovenska varnostno-obveščevalna agencija (Sova) novembra 2010 s posebno obveščevalno informacijo obvestila o tem primeru, kar je Lubi potrdil, a dodal, da se vsebine ne spominja, očitno pa je ocenil, da ni potrebno kakršnokoli dodatno ukrepanje.

"Očitno to poročilo ni bilo tako alarmantno, zato sem presodil, da ni treba ukrepati," je dejal.

Möderndorfer je medtem vztrajal, da je poročilo Sove razkrivalo podatke, na podlagi katerih bi bilo treba ukrepati, saj gre za obdobje veljave mednarodnih sankcij proti Iranu. "Seznanjeni ste bili s tem, da obstaja velika nevarnost in grožnja za proliferacijo, da je bilo do tedaj že več kot 740 milijonov evrov namenjenih za proliferacijske namene, ter da Sova v tem primeru sodeluje z uradom za preprečevanje denarja," je dejal.

Kako izčrpno je bilo poročilo, se Lubi ne spominja. "Očitno sem ocenil, da se z zadevo že ukvarjajo ustrezne službe, ni pa mi treba z njo seznaniti predsednika vlade ali sklicati sveta za nacionalno varnost," je dejal. Priznal pa je, da bi danes ravnal drugače. Danes je razsežnost pojava v celoti znana, a v tistem trenutku teh podatkov ni bilo, je dejal.

Pahor: Poročila Sove nisem prebral

Parlamentarna preiskovalna komisija je že zaslišala tudi predsednika republike Boruta Pahorja, ki je takrat vodil vlado. Poročila Sove o tej zadevi ni prebral, a kot je povedal, je pričakoval, da se z njo ukvarjajo pristojni.

Preiskovalno komisijo je tako zanimalo, kako je lahko iranski državljan Iraj Farrokhzadeh v času, ko so za Iran veljale mednarodne sankcije, s transakcijami denarja prek NLB opral za približno milijardo dolarjev. V banki se niso resno ukvarjali z zadevo, v uradu za preprečevanje pranja denarja so se dolgo spraševali, za kaj gre, medtem pa je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) dobivala zelo jasne namige o spornem dogajanju in se odločila napisati posebno poročilo o vseh zbranih podatkih, je povedal Pahorju.

To poročilo je Sova novembra 2010 posredovala na sedem različnih naslovov, tudi predsednika vlade. Pahor je to potrdil, a povedal, da sam vseh obveščevalnih poročil ne bere, saj jih je veliko in tudi niso vsa enako pomembna. Za to ima svetovalce. "Predsednik vlade kot tudi države mora delo organizirati tako, da se lahko zanese na to, da sprejema prave in pomembne odločitve," je dejal.

Domneval pa je, da je v njem navedeno, da se s to zadevo že ukvarja urad za preprečevanje pranja denarja. "Če se je konec leta 2010 z zadevo že ukvarjal urad, potem so se verjetno vsi pristojni v državi, s tega vidika torej ni bilo nič zamujenega, če se na poročilo ni odzval nihče v uradu predsednika vlade," je dejal. Poleg tega pa predsednik vlade ni tisti, ki dobi neko informacijo Sove in potem odredi ukrepanje.

Zaposleni v Sovi so delali dobro. "S Sovo sem dobro sodeloval in bila je koristno orodje v mojih prizadevanjih," je dejal Pahor. "Vendar pa v tistem času moja skrb ni bila proliferacija jedrskega orožja," je odgovoril na Möderndorferjevo vprašanje, ali se zaveda, da je NLB v času njegovega mandata kršila mednarodni embargo na Iran.

Takrat je bila Slovenija v krizi. "Podjetja so ugašala iz dneva v dan in imeli smo konflikt s Hrvaško," je pojasnil. Veliko bolj so ga zato skrbeli varnost na hrvaški meji ter varnost Slovencev na hrvaški obali kot tudi hrvaških državljanov v Sloveniji kot pa proliferacija jedrskega orožja, ki je sicer ne podcenjuje.

Pahor se ni strinjal z Möderndorferjevo ugotovitvijo, da si tako on kot njegova vlada nista znala nič pomagati z delom Sove, saj se na njeno poročilo ni odzval nihče. "Pristojne ustanove so se odzvale, saj je bil urad za preprečevanje pranja denarja v zvezi s Sovo, ta pa je dolžna v primeru informacije o znakih kaznivega dejanja obvestiti vse pristojne," je dejal.

Strinjal pa se je, da je treba ugotoviti, kateri mehanizmi so odpovedali in katere je treba dodatno okrepiti ali vzpostaviti na novo, da se taki primeri ne bi ponavljali. Napačno se mu sicer zdi, da bi vse breme tega, da bi bila država varnejša, preložili na Sovo. "Bi pa bilo treba končno poskrbeti, da bi se stavka tam končala, ter da bi Sova opravljala svoje delo," je dejal.

Simona Dimic o primeru ni povedala nič

Tedanja vodja Pahorjevega kabineta Simona Dimic o primeru Farohk komisiji ni povedala nič, saj, kot je pojasnila, o tej zadevi nič ne ve. Ne ve niti, da je isto poročilo, ki ga je novembra 2010 od Sove prejel Lubi, prišlo tudi v kabinet, saj je še pred tem odstopila s položaja.

Ko je še bila na položaju, so bila njena pooblastila predvsem organizacija dejavnosti predsednika vlade in s tem povezanimi njegovimi dolžnostmi in obveznostmi. Kar se tiče poročil nacionalne varnosti, pa jih je predala predsedniku vlade. "Moja naloga ni bila, da se ukvarjam s tem," je poudarila in dodala, da so imeli svetovalce za posamezna področja - glede nacionalne varnosti je bil Lubi.

Dimičeva je zanikala, da bi se v kabinetu predsednika vlade kdaj pogovarjali o tem, da bi iranskemu državljanu pomagali odpreti račun v NLB. Po njenih pojasnilih se tudi nikoli niso pogovarjali o pranju denarja italijanskih kriminalnih družb preko Hita in Nove KBM.

So pa se medtem pogovarjali o bančni luknji, sanaciji bank in takratnem kriznem času. "Veliko smo se pogovarjali, kako bi sanirali in kako bi državo spet postavili na prave tire," je še poudarila Dimičeva.

Nekdanji minister za finance: V delo se nisem vmešaval, to je bila stvar urada

Franc Križanič je komisiji pojasnil, da je od organov v sestavi, kot je urad za preprečevanje pranja denarja, redno dobival poročila in imel redne sestanke, a se ne spomni, da bi dobil obvestilo urada ali Sove o spornih iranskih transakcijah. V postopke se ni vmešaval, ker za to po njegovi oceni ni imel pooblastil. Urad je bil samostojen in avtonomen pri svojem delu in če je ugotovil pranje denarja, bi moral podati ovadbo tožilstvu, potem pa bi moral pravosodni sistem zadevo peljati naprej.

Redna poročila urada, ki je užival njegovo zaupanje, je pogledal, podpisal in dal naprej, nikoli pa ni nič vprašal, je dejal Križanič in dodal: "V delo se nisem vmešaval, to je bila stvar urada." Ne spomni se tudi, da bi do njega prišel kdo iz Sove in od njega terjal ukrepanje. Po njegovi oceni bi sicer moral ukrepati pravosodni sistem. "Kako naj minister za finance reagira na nekaj, kar je v pristojnosti organov pregona," se je vprašal.

Križanič je komisiji pojasnil, da se je skupaj z Mitjo Mavkom, ki je bil na ministrstvu zadolžen za mednarodne odnose, sestal z iranskim veleposlanikom, ki jima je potarnal, da ne morejo izvajati nobenih finančnih transakcij. "Rekel sem mu, naj ustavijo svoj jedrski program in bodo lahko normalno izvajali transakcije," je dejal. Kasneje je na nekem srečanju prvega moža NLB Boža Jašoviča povprašal, če je to res, a mu je ta pojasnil, da nekaj so poslovali, a so kasneje sodelovanje prekinili in da ga ni več.

Na vprašanje Möderndorferja, ali je bil sestanek z veleposlanikom zaveden, je nekdanji minister odgovoril: "Upam, da ja. Nisem pa preverjal." Po Möderndorferjevih podatkih ta sestanek namreč ni zaveden, tako so mu odgovorili z ministrstva oz. da v obdobju 2008–2011 glede na razpoložljive podatke sestanka z iranskim veleposlanikom ni bilo.

Križanič tudi ni dobil nobenega indica o domnevnem pranju denarja v Novi KBM. Prepričan je, da ima banka dovolj dobro strukturo za kontrolo preprečevanja pranja denarja.