Finančni svet doživlja velike spremembe. Vse več bančnih opravil lahko opravimo prek mobilnih aplikacij, digitalna plačila postajajo vse bolj razširjena, pri upravljanju premoženja in ocenjevanju tveganj pa vse pomembnejšo vlogo dobiva umetna inteligenca. Toda tehnološki napredek odpira tudi vprašanja, na katera finančne institucije, regulatorji in uporabniki še iščejo odgovore.
Kako zagotoviti, da bodo digitalne bančne storitve dostopne vsem? Kako zaščititi denar in osebne podatke pred vse bolj izpopolnjenimi kibernetskimi grožnjami? In kako v obdobju gospodarske negotovosti zagotoviti dovolj kapitala za razvoj podjetij ter dostopno financiranje prebivalstva?
To so nekatera osrednja vprašanja poslovno-medijske konference Platforme o financah, zavarovalništvu in kibernetski varnosti, ki bo povezala predstavnike slovenskega finančnega sektorja, regulatorjev in nekaterih največjih svetovnih upravljavcev premoženja.
Krediti in gospodarska rast: kdo bo financiral razvoj?
Dostop do kapitala ostaja eno ključnih vprašanj za podjetja, ki načrtujejo nove investicije, širitev poslovanja ali tehnološko preobrazbo. Hkrati se s pogoji financiranja neposredno srečujejo gospodinjstva, predvsem pri najemanju stanovanjskih posojil.
Banke morajo pri kreditiranju tehtati med poslovnimi priložnostmi in tveganji, podjetja pa med potrebami po novih vlaganjih in stroški zadolževanja. Pomembno vlogo imajo tudi razvojne finančne institucije, ki lahko podpirajo projekte, za katere običajno bančno financiranje ni vedno ustrezno.
Na panelu o dostopnosti financiranja za podjetja in prebivalstvo ter vlogi bank pri podpori gospodarski rasti, bodo razpravljali direktorica Analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije dr. Arjana Brezigar, član uprave UniCredit Bank Tadej Jurca, predsednik uprave SID banke Borut Jamnik ter izvršna direktorica in odgovorna partnerica Deloitte Slovenija Barbara Žibret Kralj.
Ali prihodnost bančništva še vključuje gotovino?
Plačevanje s telefonom ali pametno uro je za številne uporabnike že vsakodnevna navada. Digitalne storitve omogočajo hitrejše transakcije in dostop do bančnih računov praktično kjerkoli, vendar se ob tem odpira vprašanje, kaj se dogaja s tistimi, ki digitalnih rešitev ne uporabljajo ali jim ne zaupajo.
Čeprav digitalna plačila pridobivajo pomen, gotovina v Sloveniji ostaja pomembno plačilno sredstvo. Za starejše, digitalno manj vešče uporabnike in prebivalce območij z omejenim dostopom do bančne infrastrukture lahko zmanjševanje obsega klasičnih storitev pomeni dodatne ovire.
Kako uskladiti tehnološki razvoj z dostopnostjo finančnih storitev? Kakšno vlogo bo v prihodnje še imela gotovina? In kdo bo nosil stroške zagotavljanja bančne infrastrukture?
O bančnih storitvah med inovacijami in dostopnostjo bodo govorili direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo, poslovni direktor Mastercarda za Slovenijo Luka Gabrovšek in soustanovitelj podjetja Leanpay ter glavni direktor za razvoj poslovanja Janko Medja.
Kam vlagati v času globalne negotovosti?
Geopolitične napetosti, inflacija, gibanje obrestnih mer in negotovost na svetovnih trgih vplivajo tudi na odločitve vlagateljev. V ospredje zato prihajajo vprašanja razpršitve naložb, obvladovanja tveganj in dolgoročnega upravljanja premoženja.
Kako se v takšnih razmerah odločajo največji svetovni upravljavci premoženja? Kakšno vlogo imajo investicijski skladi in skladi skladov? In kaj lahko njihove strategije pomenijo za posameznike, ki želijo dolgoročno varčevati ali vlagati?
Na konferenci bodo o tem razpravljali predstavniki mednarodnih finančnih družb Fidelity, J. P. Morgan in BlackRock ter skupine UniCredit. Med govorci bodo Istvan Al Hilal, Markus Sevcik, Omid R. Alimohammadi in Claudia Vacanti.
Kibernetski napad ni več zgolj težava informacijskega oddelka
Z digitalizacijo finančnega poslovanja postaja varnost informacijskih sistemov eno najpomembnejših vprašanj za banke, zavarovalnice in njihove stranke.
Kibernetski incident lahko povzroči nedostopnost storitev, razkritje občutljivih podatkov, finančno škodo in izgubo zaupanja uporabnikov. Za finančne institucije zato ni več dovolj zgolj preprečevanje napadov. Pomembno je tudi, kako hitro lahko ob incidentu obnovijo poslovanje in omejijo njegove posledice.
Poseben izziv predstavlja umetna inteligenca, ki jo je mogoče uporabljati tako za učinkovitejše zaznavanje groženj kot za ustvarjanje prepričljivejših spletnih prevar, lažnih sporočil in ponarejenih glasovnih posnetkov.
O kibernetski odpornosti, zaščiti podatkov, odzivanju na incidente in regulativnih zahtevah bodo govorili podpredsednik za kibernetsko varnost in spremljanje groženj pri Mastercard Europe Steve Brown, strokovnjak za kibernetsko varnost pri T-2 Smail Jušić, vodja sektorja za pravne zadeve in regulativo na Agenciji za zavarovalni nadzor Katja Grošelj Ziherl ter odvetnik Gregor Pajek iz odvetniške pisarne Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji.
Finančna pismenost: znamo dovolj dobro ravnati z denarjem?
Ob razvoju novih finančnih produktov in digitalnih storitev postaja vse pomembnejše tudi vprašanje, koliko posamezniki dejansko razumejo finančne odločitve, ki jih sprejemajo.
Izbira kredita, načrtovanje pokojnine, ustrezno zavarovanje ali odločitev o vlaganju lahko pomembno vplivajo na finančno varnost gospodinjstva. Pomanjkljivo razumevanje stroškov, tveganj in dolgoročnih posledic pa lahko vodi v odločitve, ki posameznika finančno obremenijo za več let.
Finančna pismenost zato ni zgolj vprašanje osebnega upravljanja denarja, temveč tudi širše odpornosti družbe. Kako izboljšati finančno znanje prebivalstva, kdo je odgovoren za finančno izobraževanje in kako posameznike pripraviti na sprejemanje dolgoročnih odločitev?
O teh vprašanjih bodo razpravljali direktor sektorja trženja pri Triglav Pokojninah Dino Šterpin, vodja Izobraževalnega centra Združenja bank Slovenije Matej Krumberger, direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov Mira Koporčić Veljić in redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Aleš Berk.
Kaj čaka gospodarstvo in finančni sistem?
Pomemben del razprave bo namenjen tudi širšim gospodarskim razmeram. Gibanje inflacije in obrestnih mer, geopolitična negotovost ter investicijska aktivnost bodo še naprej vplivali na poslovne odločitve bank, podjetij in vlagateljev.
Od teh dejavnikov niso odvisni zgolj finančni trgi, temveč tudi pogoji zadolževanja, možnosti za nova delovna mesta, gospodarska rast in kupna moč prebivalstva.
O makroekonomskih gibanjih in njihovih posledicah za finančni sektor bo govoril Mauro Giorgio Marrano iz skupine UniCredit.
Skupni imenovalec vseh razprav bo vprašanje zaupanja. Finančni sistem namreč temelji na pričakovanju, da bodo sredstva varna, storitve dostopne in institucije sposobne izpolnjevati svoje obveznosti tudi ob nepredvidenih dogodkih.
Platforma je inovativen medijsko-dogodkovni koncept, ki združuje stroko, gospodarstvo, civilno družbo in medije v razpravi o najpomembnejših vprašanjih sodobne družbe. Cilj je ustvarjati prostor za odprt dialog, izmenjavo znanja in oblikovanje idej, ki lahko pomagajo pri sprejemanju odločitev, pomembnih za razvoj družbe in prihodnjih generacij.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.