Ocene vplivu interventnega zakona na luknjo v proračunu so si predvsem zelo različne – odvisne od tega, koga se vpraša.
Skupen paket vseh sprememb naj bi proračun prizadel za dobrih 570 milijonov evrov, pravijo predlagatelji, ob stabilnejši energetski sliki pa le še za 400 na leto, ocenjujejo.
S to oceno pa se sicer nikakor ne strinjajo v odhajajoči vladi, kjer ocenjujejo, da bi ukrepi državno blagajno stali vsaj milijardo evrov oz. natančneje 1,4 odstotka BDP.
Kateri ukrepi pa bi odnesli največ denarja?
Največji udarec bi utrpela pokojninska blagajna. Predlagatelji ocenjujejo, da bi ukrep "aktivacije upokojencev" in drugi ukrepi blagajno stal okrog 180 milijonov evrov na leto. Na ministrstvu za finance in ministrstvu za delo pa menijo, da bi bil izpad višji od pol milijarde evrov.
Socialna kapica bi proračunu po ocenah predlagateljev odnesla 55, po ocenah kritikov pa kar 140 milijonov evrov letno.
Nižji davki za energente in hrano naj bi odnesli med 100 in 200 milijoni evrov, več 10 milijonov evrov pa še oprostitve prispevka za dolgotrajno oskrbo.
In še ostali ukrepi – olajšave pri najemninah, razbremenitve normirancev in drugi - pa bi na leto odnesli še od 50 do 150 milijonov evrov prilivov za proračun.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.