Kakšni so predlogi za znižanje stroškov elektrike za podjetja?

Manjši poslovni odjemalci imajo v Sloveniji relativno ugodnejše cene elektrike od povprečja EU, večji industrijski odjemalci pa so na tem področju manj konkurenčni, je pokazala primerjalna analiza Energetske zbornice Slovenije (EZS). Predvsem v največji porabniški skupini, kamor sodijo energetsko intenzivna podjetja, so povprečne končne cene v Sloveniji za malo več kot petino višje od evropskega povprečja, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal generalni direktor Gen energije in član upravnega odbora EZS Dejan Paravan.

To gre po njegovih besedah pripisati trem bistvenim dejavnikom. Večji industrijski odjemalci so elektriko zakupili v obdobju relativno višjih cen, prispevki in dajatve so med energetsko krizo v drugih državah upadli bistveno bolj kot v Sloveniji, Slovenija pa se poleg tega nahaja v delu Evrope z nadpovprečnimi veleprodajnimi cenami elektrike.

Kot je poudaril predsednik sekcije za vprašanja dobaviteljev elektrike pri EZS Sebastijan Roudi, lahko dobavitelji podjetjem pomagajo pri zniževanju stroškov elektrike. Med ukrepi je izpostavil izboljšano obveščanje in pomoč pri odločanju o pravem trenutku nakupa, pri čemer sekcija predlaga organizacijo dodatnih tovrstnih dogodkov v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS).

Druga možnost je zakup elektrike za daljše obdobje. "Triletne pogodbe dobave električne energije po fiksni povprečni ceni omogočajo večjo predvidljivost stroškov za odjemalce. Ker terminske cene z leti padajo, odjemalci s tako imenovanim povprečjem cene v triletnem obdobju dosežejo nižjo ceno že v prvem letu dobave," je poudaril.

Med možnostmi je izpostavil tudi premik proizvodnje v čas nižjih cen, kjer je to mogoče, naložbe v hranilnike energije, pri čemer je lahko v pomoč tudi nov razpis ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ter uporabo sistemov za upravljanje energije.

Med dolgoročnimi ukrepi je generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal izpostavila novo pobudo GZS za oblikovanje mehanizma prodaje elektrike po stroškovni ceni za energetsko intenzivno industrijo. "Zelo sem vesela, da je vlada prisluhnila naši pobudi. Takšen mehanizem bi omogočil dolgoročno reševanje konkurenčnosti cen energije in posledično pomagal ohraniti proizvodna delovna mesta," je poudarila.

Mehanizem je po njenih besedah skladen tudi z novim okvirom za državno pomoč, ki podpira dogovor o čisti industriji. Tega je Evropska komisija sprejela konec junija. Ministrstvo za okolje je z namenom vzpostavitve mehanizma že sklicalo strokovno delovno skupino, ki bo čez poletje preučila možnosti, da mehanizem zaživi s prihodnjim letom, je povedala.

GZS se poleg tega skupaj z ministrstvom zavzema za podaljšanje uredbe o nadomestilu zaradi posrednih stroškov emisij toplogrednih plinov, ki bi se iztekla letos, do leta 2030. Do konca avgusta bo preučila tudi predlog novega modela omrežnine, ki ga je nedavno predstavila Agencija za energijo.