Kam plove svet?

Trende je objavila revija McKinsey Quaterly, ki je na prva tri mesta postavila makroekonomske trende, ki naj bi globoko spremenili globalno ekonomijo:

1) Pojavili se bodo novi ekonomski centri moči, ne le globalno, pač pa tudi na nivoju regij. Temu botrujejo liberalizacija gospodarstva, tehnološki napredek in demografske spremembe. Danes Azija, brez Japonske, prispeva 13 odstotkov svetovnega BDP, Zahodna Evropa pa 30 odstotkov. V naslednjih 20-ih letih se bo to razmerje spremenilo v korist Azije, medtem ko naj bi ZDA še vedno obdržale položaj vodilne svetovne gospodarske sile.

2) Javni sektor bo postal vse bolj pomemben, vendar brez uspešnega gospodarstva ne bo mogel obstati. Večanje starejše populacije v razvitih državah zahteva učinkovit in kreativen javni sektor. Vendar pa ta problem ni več omejen samo na Zahod. Tudi države v razvoju se bodo soočile z enakim problemom, ki zahteva večje prelivanje sredstev v zdravstvo in pokojnine.

3) Pričakovati je dramatično rast števila potrošnikov. V naslednjem desetletju se bo na globalnem tržišču pojavila skoraj milijarda novih potrošnikov. V državah v razvoju je namreč vse več tistih, katerih letni prejemki presegajo prag 5.000 dolarjev – to je meja, ko ljudje začnejo razmišljati tudi o pridobivanju luksuznih dobrin. Kupna moč potrošnikov na trgih v razvoju se bo povečala s štiri na devet bilijonov dolarjev, kar je približno toliko kot je kupna moč prebivalcev Zahodne Evrope.

Sledijo socialni in ekološki trendi. Njihov vpliv na svet biznisa je manj viden, vendar pa bodo tudi ti spremenili naše življenjske in delovne pogoje:

4) Tehnologija menja način življenja in komunikacijo med ljudmi. Še vedno smo v zgodnji fazi tehnološke revolucije. Posamezniki, javni sektor in poslovni svet še še vedno učijo, kako najbolj izkoristiti infomacijsko tehnologijo (IT) pri ustvarjanju poslovnih procesov in pristopov k znanju.

Dosedanji vpliv novih tehnologij je ogromen. Ne le da delamo globalno, ampak tudi vse hitreje in dlje časa. Skupnosti in medčloveški odnosi nastajajo na nove načine. Za primer: lani se je 12 odstotkov poročenih parov spoznalo s pomočjo interneta. Več kot dve milijardi ljudi (tretjina človeštva) ima mobilne telefone. Samo lani smo poslali devet bilijonov e-mailov. Dnevno na Googlu ljudje iščejo v poprečju milijardo podatkov, polovica od teh ni v angleščini. Prvič v človeški zgodovini geografska oddaljenost ni ovira za ustvarjanje družbenih in gospodarskih vezi.

5) Razvnel se bo globalni boj za nadarjene posameznike. Trenutno lahko spremljamo tred selitev poslovanja v države s poceni delovno silo, rast povpraševanja po talentih pa ni tako lahko razviden. Vrhunsko izobraženi strokovnjaki bodo vse pomembnejši, saj narašča pomen industrije, ki temelji na znanju. Integracija globalnega trga dela odpira nove vire za iskanje talentov. Trenutno v državah v razvoju letno na univerzah diplomira več mladih profesionalcev kot na Zahodu. Strategija privabljanja strokovne delovne sile bo v prihodnosti enako pomembna kot strategija proizvodnje.

6) Vloga in obnašanje velikih korporacij je vedno bolj pod nadzorom javnosti. Hkrati z naraščanjem njihovega globalnega vpliva, narašča tudi sumničavost do teh korporacij. Načel globalne poslovne ideologije (vrednost delnic, svobodna trgovina, intelektualno lastništo, pravica do profita) v mnogih delih sveta ne le, da ne razumejo, ampak jih tudi ne sprejemajo. Rast ekološke zavesti v svetu prav tako otežuje delo korporacij.

T.i. 'veliki biznis' nikoli ne bo priljubljen, lahko pa je spoštovan. Predsedniki uprav velikih korporacij, bodo morali bolj poudarjati intelektualni, socialni in ekonomski značaj svojih podjetij.

7) Pričakovati je upad naravnih virov energije. Povpraševanje po nafti bo v naslednjih dveh destletjih naraslo za polovico, brez odkritij novih nahajališč ali radikalnih inovacij v preskrbi pa tolikšnega povpraševanja ne bo mogoče zadovoljiti.

Podobne trende v popvraševanju je moč videti tudi v velikem številu ostalih proizvodov, ki so pomembni na globalni ravni. Na Kitajskem se je v preteklem desetletju skoraj potrojilo povpraševanje po bakru, jeklu in aluminiju. Pomanjkanje vode bo ena od ključnih ovir za razvoj mnogih držav, najvažnejši naravni vir, atmosfera, pa zahteva dramatično spremembo v vedenju človeštva, da bi tako preprečili uničevanje ozonske plasti in globalno segrevanje ozračja.

Tehnološke inovacije in strožja regulativa uporabe naravnih virov bodo ključne za ustvarjanje sveta, ki bo hkrati omogočal gospodarsko rast in ohranjal okolje.

Na koncu naj navedemo še gospodarske in industrijske trende, ki bodo v prihodnosti prinesli spremembe na nivoju poslovanja podjetij.

8) V industriji se pojavljajo nove globalne strukture. Kot odgovor na spremebe v tržni regulaciji in pojav novih tehnologij se razcvetajo novi, netradicionalni poslovni modeli.

Trenutno je na vrhu nekaj 'gigantov', na sredi je majhno število podjetij, na dnu pa se drenja veliko število 'drobnih' igralcev. Korporativne meje postajajo vse težje opazne in določljive in vse več je 'mejnih' podjetij. V korporacije prihaja vse več zasebnih vlagateljev, ki spreminjajo lastniško strukturo, pričakovanja in poslovno izvedbo. Tisti, ki izkoriščajo nove strukturne možnosti, bodo preživeli.

9) Upravljanje bo prešlo iz umetnosti v znanost. Velika, kompleksna podjetja zahtevajo nova orodja za upravljanje. Uporavba napredne tehnologije in statističnih orodij je povzročila napredek v upravljalskih procesih tudi v 'mega institucijah'. Poslovanje na podlagi nagona ali intuicije ni več mogoče. Tisti, ki vodijo poslovanje, se danes učijo in uporabljajo algoritemske tehnike odločanja in uporabljajo sofisticirane softvere za upravljanje.

10) Dostop do informacij spreminja upravljanje znanja. To postaja dostopnejše in bolj specializirano. Najočitnejši primer tega trenda je večanje števila internetnih brkljalnikov, ki omogočajo, da so velikanske količine znanja informacij dostopne v vsakem trenutku. Pojavljajo se novi modeli ustvarjanja, distribucije in lastništva nad znanjem. Vse več je t.i. pristopov s pomočjo odprtih virov in največ inovacij danes prispevajo organizacije in ne več posamezniki. Tudi število inovacij raste – med letoma 1990 in 2004 je število inovacij raslo poprečno za 20 odstotkov na leto.

Podjetja se morajo naučiti, kako naj se obnašajo in poslujejo v tem izobilju znanja, ali pa se bodo utopila v morju informacij.