Medtem ko so države unije lani dosegle skupaj 1,5-odstotno rast, je slednja v kandidatkah dosegla 2,4 odstotka, je sporočil evropski statistični urad Eurostat. Najvišjo gospodarsko rast je lani s 7,7 odstotka zabeležila Latvija, ki je tako za 1,8 odstotka prehitela Irsko, ki velja za članico EU z najvišjo gospodarsko rastjo.
Po podatkih Eurostata spadata v skupino držav z najvišjo gospodarsko rastjo v letu 2001 še Litva (5,9-odstotka) ter Estonija (5 odstotkov) sledi pa jima Ciper (4 odstotki). Na repu skupine je Malta, kjer se je gospodarska rast znižala za 0,8 odstotka.
Med srednjeevropskimi kandidatkami je gospodarska rast v letu 2001 v primerjavi z letom 2000 napredovala počasneje; na Madžarskem je tako lani dosegla 3,8 odstotka, na Češkem in Slovaškem 3,3 odstotka, v Sloveniji 3 odstotke in na Poljskem 1,1 odstotka.
V skupino kandidatk za članstvo v EU, ki pa niso del prvega kroga širitve, spadajo tudi Bolgarija, Romunija in Turčija. Med tem ko je gospodarska rast v Romuniji lani znašala 5,3 odstotka, v Bolgariji pa 4 odstotke, si turško gospodarstvo še vedno ni opomoglo. Gospodarska rast v tej državi je namreč lani upadla za 7,4 odstotka.
Skupni obseg bruto domačega proizvoda (BDP) za vseh trinajst kandidatk je lani znašal 628,2 milijarde evrov, kar po podatkih Eurostata predstavlja 7,1 odstotka BDP petnajsterice. Celotni obseg BDP za deset kandidatk, ki naj bi članice unije postale leta 2004, je lani znašal 404,1 milijarde evrov oziroma 4,6 odstotka BDP unije.
V primerjavi z letom 2000 so v letu 2001 Latvija, Litva, Romunija in Slovaška zabeležile rast BDP, na Češkem je ta ostal nespremenjen, v Estoniji, Bolgariji, na Cipru, Madžarskem, v Sloveniji in še zlasti na Poljskem pa se je ta zmanjšal.
Eurostat je objavil tudi podatke o kupni moči držav kandidatk. Slednja je bila lani najvišja na Cipru - omenjena država je dosegala 80 odstotkov povprečja petnajsterice - najnižja pa v Turčiji, ki je dosegla 22 odstotkov povprečja držav EU. Vse kandidatke skupaj, z izjemo Romunije, Bolgarije in Turčije, so dosegle 45 odstotkov povprečne vrednosti kupne moči povezave, med njimi Slovenija 69 odstotkov, Češka 57 odstotkov, Madžarska 51 odstotkov ter Slovaška 47 odstotkov.
