Varuh konkurence je začel s preiskovanjem usklajenega ravnanja pri popravilih vozil Renault v začetku leta 2019, danes pa je v zvezi s tem objavil odločbo o kršitvi pravil konkurence, ki sicer še ni pravnomočna. Stranke v postopku imajo namreč zoper njo pravico do sodnega varstva, so danes sporočili iz agencije za varstvo konkurence in dodali, da o morebitnih tožbah zoper njene upravne odločbe odloča upravno sodišče.
Kot so zapisali v agenciji, so se podjetja Renault Nissan Slovenija, Avtohiša Real, Avtohiša Malgaj, Pleško Cars in Avtoservis Kalan v postopkih oddaje javnih naročil, katerih storitve so popravila in vzdrževanja vozil znamke Renault in dobava nadomestnih delov v Sloveniji, dogovarjala in/ali usklajeno ravnala tako, da so prikrojevala ponudbe, določala cene, razdelila naročnike ter izmenjevala poslovno občutljive informacije.
Dogovori pri javnih naročilih
Agencija je v odločbi ugotovila, da je med strankami postopka obstajal skupen namen, da ne tekmujejo v postopkih oddaje javnih naročil in si ta med seboj razdelijo, da cene v svojih ponudbah postavljajo tako, kot je bilo dogovorjeno med njimi, ter da si med sabo izmenjajo relevantne informacije, da bo posamezno javno naročilo dobil tisti, ki mu je naročnik oz. posamezen sklop pripadal v skladu z medsebojnim dogovorom.
V konkretnem primeru gre za kartel, ki je trajal več kot 10 let, so navedli v agenciji. Ta je namreč našla dokaze, na podlagi katerih sklepa, da je kršitev trajala najmanj od 22. januarja 2008, nekatere stranke postopka pa so s kršitvami nadaljevale celo po uvedbi postopka oz. po opravljenih preiskavah v omenjenih podjetjih. "Stranke postopka so tako v veliki večini izločile učinkovito konkurenco na razpisih, onemogočile, da bi naročniki pridobili ugodnejše oziroma dejansko konkurenčne ponudbe, ter vzdrževale cene na višjem nivoju, kot bi jih določila učinkovita konkurenca na trgu," je v sporočilu za javnost navedel varuh konkurence.
Podjetja kršila zakon o preprečevanju omejevanja konkurence in pogodbo o delovanju EU
Omenjeno po navedbah agencije predstavlja omejevalni sporazum oz. usklajeno ravnanje, katerega cilj je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na ozemlju Slovenije oz. na znatnem delu notranjega trga, kar bi lahko prizadelo trgovino med državami članicami EU. S tem so navedena podjetja kršila zakon o preprečevanju omejevanja konkurence in pogodbo o delovanju EU.
Agencija je sicer v postopku prejela vlogo ene izmed strank postopka za odpustitev oz. znižanje globe, ki vlagatelju omogoča ugodnosti iz programa prizanesljivosti. Skladno s tem programom so udeleženci kartelov, ki sodijo med omejevalne sporazume po cilju, lahko deležni ugodnejše obravnave v postopku o prekršku.
Stranka, ki je vložila to vlogo, je nato v postopku sodelovala z agencijo tako, da ji je razkrila svojo udeležbo v obravnavanem sporazumu in ji predložila dodatne dokaze, ki dokazujejo predmetno kršitev. Ostale stranke postopka so ugotovitvam agencije ves čas postopka nasprotovale in zatrjevale, da s svojimi ravnanji niso kršile pravil varstva konkurence in da so očitki o omejevanju konkurence neutemeljeni.
V agenciji so naknadno pojasnili, da varuh konkurence v upravnem postopku zgolj ugotovi kršitev, v ločenem prekrškovnem postopku pa naloži globo.
Skladno z zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence se z globo do deset odstotkov letnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in samostojna podjetnica posameznica ter posameznik, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost, če krši pravila konkurence, medtem ko se z globo od 5000 do 10.000 evrov za ta prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika. Če pa je narava storjenega prekrška posebno huda zaradi višine povzročene škode oz. višine protipravno pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oz. njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika kaznuje z globo od 15.000 do 30.000 evrov.
Storilcu, ki je udeležen v kartelu, pa se lahko globa v okviru programa prizanesljivosti odpusti ali zniža, če izpolni zakonsko določene pogoje, so še pojasnili v agenciji.
