'Katalog grozot': pet ur več na teden, plača pa enaka

Odnosi med vodstvom Mercedes-Benza in zaposlenimi so se močno zaostrili. Nemški avtomobilski proizvajalec je po velikem padcu dobička začel obsežen varčevalni program "Next Level Performance", s katerim želi do leta 2027 trajno zmanjšati fiksne in proizvodne stroške za pet milijard evrov oziroma deset odstotkov.

Dobiček podjetja je leta 2025 upadel za 49 odstotkov na 5,3 milijarde evrov. Med glavnimi razlogi za slabše poslovanje je šibkejša prodaja na Kitajskem, ki je eden ključnih trgov nemškega proizvajalca. Toda predlagani način varčevanja je sprožil ostro nasprotovanje zaposlenih.

V središču spora je predlog vodstva glede delovnega časa. Približno 90.000 zaposlenih v Nemčiji, za katere veljajo kolektivne pogodbe, bi se s sedanjega 35-urnega delovnega tedna vrnilo na 40 ur tedensko.

Mesečna plača bi pri tem ostala nespremenjena. Pet dodatnih ur na teden bi za zaposlenega s polnim delovnim časom pomenilo približno 260 dodatnih ur dela na leto.

Za kvalificiranega delavca v srednjih plačnih razredih kovinske in elektroindustrije v Baden-Württembergu z bruto mesečno plačo 4200 evrov bi se izračunana urna postavka znižala s sedanjih 27,69 evra na 24,23 evra. 

Vodstvo je za letos odložilo tudi izplačilo letnega dodatka v višini 18,4 odstotka mesečne plače. Izplačilo je prestavljeno na leto 2027.

Vodstvo ocenjuje, da so predlagani rezi potrebni za dolgoročno konkurenčnost Mercedes-Benza. Med razlogi izpostavlja visoke stroške prehoda na električno mobilnost, cenovni pritisk hitro rastočih kitajskih proizvajalcev ter visoke stroške energije in dela v Nemčiji v primerjavi z drugimi državami. 

Mercedes želi s programom do leta 2027 stroške zmanjšati za pet milijard evrov.

40-urni delovnik pa ni edino področje, kjer podjetje zahteva spremembe. Konec septembra je Mercedes odpovedal interni dogovor o hibridnem delu. Podjetje je nato uvedlo obvezno prisotnost v pisarni do štiri dni na teden. Tudi ta poteza je povečala nezadovoljstvo med zaposlenimi.

Vodja proizvodnje Michael Schiebe pa je interno opozoril še na možnost zaprtja do dveh nemških proizvodnih obratov – ene tovarne za sestavljanje avtomobilov in enega obrata za proizvodnjo pogonskih sklopov.

Do tega bi lahko prišlo, če Mercedesu ne bo uspelo občutneje zmanjšati proizvodnih stroškov v Nemčiji.

Vodstvo pri tem nemške obrate primerja predvsem s tovarno v madžarskem Kecskemetu. Tam naj bi bili stroški 70 odstotkov nižji kot v Nemčiji.

Odziv zaposlenih in sindikata IG Metall je oster. Svet delavcev in IG Metall sta paket predlaganih ukrepov označila za "katalog grozot".

Na velikih protestnih shodih v Sindelfingnu, Untertürkheimu in Rastattu je proti varčevalnim načrtom že protestiralo več deset tisoč zaposlenih.

Sindikat vztraja, da 35-urni delovni teden ni predmet pogajanj, saj ga obravnava kot eno ključnih pridobitev kolektivnega dogovarjanja.

Razprava pa ni omejena samo na Mercedes-Benz. Po navedbah nemškega medija Merkur želijo o delovnem času razpravljati tudi vodstva BMW in Volkswagna, zato bi se spor o dolžini delovnega tedna lahko razširil tudi na druge dele nemške avtomobilske industrije.