Kazalniki gospodarske aktivnosti se izboljšujejo

Postopno izboljševanje kazalnikov gospodarske aktivnosti se nadaljuje, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Spodbudni podatki prihajajo tudi s trga dela, kjer število delovno aktivnih postopno raste. Razmere v bančnem sistemu se stabilizirajo, še vedno pa se zmanjšuje obseg kreditov podjetniškemu sektorju.

Realen izvoz blaga se je v zadnjih mesecih še povečal. Nadaljevala se je tudi sicer nekoliko upočasnjena rast obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti, krepitev gradbene aktivnosti pa se je zaustavila, vendar je ostala višja kot na začetku leta, ugotavlja Umar v novi številki publikacije Ekonomsko ogledalo.

Nadaljuje se tudi izboljševanje razmer na trgu dela. Število delovno aktivnih se je avgusta še povečalo, število registriranih brezposelnih pa se zmanjšuje. Septembra je bilo brezposelnih 112.560 oseb oz. 1,8 odstotka manj kot pred letom dni.

Povprečna bruto plača, ki je avgusta sicer ostala nespremenjena, je bila v prvih osmih mesecih večja kot pred letom dni tako v zasebnem kot javnem sektorju, vključno v sektorju država. Po letu dni od uvedbe zadnjih varčevalnih ukrepov in začetku izplačil zadržanih napredovanj javnim uslužbencem aprila letos je bila v slednjem višja za 0,2 odstotka.

Razmere v bančnem sistemu se postopoma stabilizirajo, obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem pa se je v prvih treh četrtletjih še dodatno zmanjšal, nadaljuje Umar. Razdolževanje tako gospodinjstev kot bank v tujini se je upočasnilo, obseg vlog gospodinjstev in države pa se je v prvih devetih mesecih povečal, vendar so bili ob koncu tretjega četrtletja zabeleženi odlivi vlog iz bank.

Slabšanje kakovosti bančnih terjatev se je v zadnjih mesecih umirilo, delež zamud nad 90 dni je bil konec avgusta 14,8-odstoten.

V oceni razmer v evrskem območju Umar navaja, da kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti in kazalniki razpoloženja ne nakazujejo nadaljnjega povečanja gospodarske aktivnosti v tretjem četrtletju. Evropska komisija tako v jesenski napovedi ugotavlja, da bo gospodarska rast evrskega območja letos zaradi skromnejše gospodarske rasti v prvi polovici leta nižja od pričakovane, predvsem zaradi skromnejše rasti investicij in tujega povpraševanja.