Belgijska skupina KBC, 34-odstotna lastnica NLB, se po sedmih mesecih pogovorov s slovensko vlado umika iz največje banke v Sloveniji. "S postopki smo začeli pred nekaj tedni, saj je ob naznanilu, da bomo ostali finančni vlagatelji, to najbolje tudi za NLB," je na današnjem srečanju s slovenskimi novinarji v Bruslju povedal drugi mož skupine KBC Andre Bergen. Ob tem je zagotovil, da ne gre za pogajalsko taktiko.
"Sem žalosten in ne jezen," je razplet večmesečnih pogajanj s slovensko vlado in odločitev, da se je KBC iz strateške vlagateljice spremenila v finančno, komentiral Bergen. "Po štirih letih sodelovanja smo veliko priložnosti izgubili vsi, NLB in KBC," je dodal. Postopke smo začeli in na mizi imamo ponudbe petih mednarodnih investicijskih bank, kako deinvestirati naš delež v NLB.
Današnje srečanje ni del pogajalske taktike, je zagotovil. "Če za naš delež v NLB danes kdo ponudi primerno ceno, ga bomo prodali," je povedal. Vladi smo namreč že marca napovedali, da se bomo ob nadaljevanju pogajanj, ki se nikamor ne premikajo, umaknili iz banke, je povedal Bergen.
KBC ni imela nikoli uradnega zagotovila, da bo lahko postala večinska delničarka NLB, vendar je za to obstajala možnost. "Presenečen bom, če bomo pod takšnimi pogoji, kot so sedaj, konec leta še delničarji NLB," je dejal Bergen. Ob tem je dodal, da kljub nekaterim ugibanjem v medijih doslej niso prejeli nobene ponudbe s strani avstrijskih ali italijanskih bank.
Tri možnosti za prodajo deleža v NLB
"Če nam vlada pošlje nov predlog, ga bomo preučili. KBC ni ustanova, ki bi zaprla vrata nadaljnjim možnostim." Sicer pa KBC po Bergnovih besedah za prodajo deleža v NLB vidi tri možnosti. Prva je prodaja enemu ali več finančnim investitorjem, ki bodo, kot je dejal, kratkoročni vlagatelji, druga je prodaja strateškemu vlagatelju, ki se bo po njegovem prepričanju soočil z enakimi vprašanji kot KBC. Tretja pa je javna prodaja delnic na borzi.
Kot je pojasnil, je KBC ponudila, da postane 49-odstotna lastnica NLB za zelo dolgo časa, a ne za vedno in pod določenimi pogoji. Ti so vezani zlasti na povečevanje učinkovitosti banke, saj je njen donos na kapital (ROE) pod povprečjem v Sloveniji in v regiji, je povzel Bergen. KBC je NLB, ki potrebuje dodatni kapital za širitev na Balkanu in za izboljšanje kapitalske ustreznosti, že pred časom ponudila 300 do 400 milijonov evrov, do česar se nadzorni svet banke ni nikoli opredelil, je povedal.Belgijska solastnica je bila pripravljena NLB dokapitalizirati in če ostali lastniki pri tem ne bi mogli sodelovati, je bila pripravljena blokirati povečevanje glasovalnih pravic skladno s povečanim lastniškim deležem za tri leta, je povzel Bergen. Nato pa bi se o tem lahko znova pogovorili, je zagotovil.
KBC ne bo blokirala dokapitalizacije NLB
KBC morebitne prihodnje dokapitalizacije NLB ne bo blokirala, ne bo pa v njej sodelovala. Dokler bomo delničarji, bomo NLB podpirali in ostali v nadzornem svetu, saj smo za delež v njej odšteli 435 milijonov evrov, je spomnil. Ali bodo za delež lahko iztržili toliko, ni želel napovedovati, bo pa to zelo težko, je ocenil.
Bergen je opozoril še na razlikovanje med kontrolo in vplivom v banki. Po njegovem mnenju bi si država morala zagotoviti vpliv, in sicer s tem, da bi obdržala 25 odstotkov plus eno delnico NLB, s čimer bi lahko odločala pri vseh, za banko pomembnih vprašanjih. To kar poudarja finančni minister Andrej Bajuk, da če bi NLB zašla v težave, bi to obremenilo državo, po Bergnovem mnenju formalno drži, vendar bi bi tak scenarij zelo težko verjeten.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.