Finančni ministri iz skupine razvitih industrijskih držav G7 so se na petkovem srečanju v Marseillu zavezali k ostrim ukrepom za spodbuditev pešajočega svetovnega gospodarstva, vendar podrobnosti niso predstavili. Priznali so celo, da enoten boj ni mogoč, saj da so težave tako različne, da se morajo države z njimi spopasti same.
Skupina sedmih razvitih držav, ki jo sestavljajo ZDA, Kanada, Japonska, Velika Britanija, Francija, Italija in Nemčija, je v izjavi za javnost sporočila, da je "zavezana k močnemu in koordiniranemu mednarodnemu odzivu" na aktualne gospodarske težave. Kot so poudarili finančni ministri in guvernerji centralnih bank držav iz skupine, je ukrepanje v boju zoper upočasnjeno gospodarsko rast in dolžniško krizo ZDA in območja evra nujno, če se želi pomiriti negotovost na finančnih trgih.
V tej luči so pozdravili načrt ameriškega predsednika Baracka Obame za ustvarjanje delovnih mest oziroma 447 milijard dolarjev vreden sveženj ukrepov, pohvalili pa so tudi korake držav območja evra, namenjene omejitvi javnih dolgov. Obenem so se zavezali k izvajanju vseh potrebnih ukrepov za zagotovitev vzdržnih bančnih sistemov in finančnih trgov.
Kako bodo izvedli obljubo?
Podrobnosti o tem, kako bodo izvedli omenjene obljube, pa predstavniki sedmih razvitih držav niso dali. Predstavnik ZDA je ob tem celo poudaril, da skupen enoten odziv glede na različne okoliščine v posameznih državah ni mogoč. Čeprav se je sedmerica sestala na pogovorih s ciljem preprečiti ponovitev recesije, ki ji je bil svet priča med letoma 2008 in 2009, ni našla soglasja o tem, kako to zagotoviti.
V ZDA se namreč zavzemajo za stimuliranje gospodarstva, v območju evra pa za to, da bi parlamenti sprejeli reforme in varčevalne ukrepe.
Ameriški predsednik Obama je tako v kongresu že predstavil zakon za delovna mesta, ki prinaša večinoma davčne olajšave, vlaganja v infrastrukturo, posebej šolsko, ter podaljšanje podpore za brezposelnost. "Tovrstno stimuliranje bi zdaj v državah z evrom še dodatno zaostrilo težave," pa je prepričan nemški finančni minister Wolfgang Schäuble.
Da evrsko območje ne more slediti takšnim ukrepom, je poudaril tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy. V tej luči je opozoril, da bi bilo to zlasti neprimerno za Grčijo, ki se ji obeta že drugi reševalni paket EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Glede na to, da so špekulacije, da bo treba velik del grškega dolga odpisati, kar bi močno oslabilo evro, območje skupne evropske valute od Aten zahteva zmanjšanje javne porabe in dvig davkov.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.