Kdo bo dobil pomoč za skrajšani delovni čas?

Gospodarstvo aktivacijo sheme, ki jo vlada lahko aktivira v primeru naravne ali druge nesreče oziroma kriznih razmer, nestrpno čaka že vse od julijske uveljavitve zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, saj da je pomoč države v času zaostrenih gospodarskih razmer nujna za ohranitev konkurenčnosti in delovnih mest. Najnovejši javni poziv Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je napovedan za četrtek.

Kot so pojasnili na ministrstvu za delo, so pretekli mesec od ministrstva za gospodarstvo prejeli dopis z analizo tveganj za izgubo delovnih mest v gospodarstvu, vlada pa bo o seznamu dejavnosti, ki bodo vključene v shemo, razpravljala v četrtek. Sprožitev sheme je s sklepom ministrskega zbora predvidena v prihodnjem tednu, so pristavili.

Časnik Delo je sicer že pred časom objavil neuradne informacije, po katerih je analiza gospodarskega ministrstva pokazala, da so razmere kritične predvsem v nekaterih industrijskih sektorjih, medtem ko storitve niso izpostavljene.

Medtem so nekatera večja podjetja zaposlene že poslala na skrajšani delovni čas ali na čakanje, denimo Sij Acroni in Sij Metal Ravne iz jeklarske skupine Sij ter izdelovalec elektromotrojev in gospodinjskih aparatov Domel iz Železnikov.

V težavah so se znašla predvsem podjetja vezana na avtomobilsko industrijo ter, kot našteje direktor gospodarske zbornice za socialni dialog Mitja Gorenšček, proizvodnja motornih vozil, proizvodnja papirja, proizvdnjo mineralnih snovi, proizvodnjo jekla, izdelki iz jekla za izdelke iz usnja. Na seznamu je tudi industrija pijač.

Te panoge bo jutri obravnavala vlada in odločila, za katere izmed njih naj bi se na začetku decembra aktivirala shema subvencioniranega delovnega časa, ki bi podjetjem, kljub manjšemu številu naročil omogočila, da ohranijo zaposlene.

Do subvencije bodo v okviru sheme v določenih panogah upravičene pravne ali fizične osebe, vpisane v poslovni register, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za poln delovni čas. Pogoj za pridobitev državne pomoči bo, da vsaj 30 odstotkom zaposlenim mesečno ne morejo zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela in da delovni čas zaposlenih skrajšajo za pet do največ 20 ur na teden.

Posamezno podjetje bo lahko ob posameznem dogodku v shemo vključeno največ šest mesecev v obdobju dveh let, država pa bo prek Zavoda RS za zaposlovanje subvencionirala 60 odstotkov nadomestila plače za čas skrajšanega delovnega časa brez prispevkov (bruto I). Delno povračilo nadomestila plače sicer ne bo smelo presegati 50 odstotkov zadnje znane povprečne plače.

"Na ministrstvu smo zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas pripravili z namenom ohranjanja delovnih mest, kadar so ta zaradi nastopa začasnih nepredvidenih okoliščin začasno ogrožena. Gre torej za primere začasnih kriz v gospodarstvu, ki bi lahko vodile v odpuščanja delavcev. Za te primere smo zagotovili shemo za delo s skrajšanim delovnim časom, ki v prvi vrsti preprečuje odpuščanja s tem, da država sofinancira nadomestila za plače pri prizadetih delodajalcih," so spomnili na ministrstvu za delo.