Ministrstvo za zunanje zadeve in Gospodarska zbornica sta skupaj pripravili načrt, kako naj bi slovenska podjetja lahko prišla v družbo graditeljev novega Iraka. Za začetek bodo poiskali podjetja, ki so v pred 20 leti že gradila Irak, med najbolj sta najbolj znani SCT in Gradis, na nove priložnosti bodo opozorili tudi tiste, ki so v programu nafta za hrano, to sta na primer Iskrateling in Litostroj.
Na delovni sestanek, kjer naj bi gospodarstveniki dobili uporabne informacije, so vabljeni tudi tisti, ki bi s sodelovanjem radi šele začeli. Kot je povedal državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Samuel Žbogar so bili vabljeni vsi "od predstavnikov gradbenih podjetij do telekomunikacij, do humanitarne pomoči, proizvodov za vsakodnevno uporabo, tako da je vse odvisno od tega na katere razpise bomo uspeli slovenska podjetja plasirati v tuji.”
Podjetja o poslih z Irakom molčijo, ker pač nočejo biti zaznamovani, čeprav gre tu za velik in zanesljiv denar. Marta Kos podpredsednica Gospodarske zbornice Slovenije je pojasnila, da gre za "velikanske posle", pri katerih imajo slovenski proizvajalci bolj "malo možnosti, da bi pridobival te velike posle, kot podizvajalci pa imamo velike možnosti, saj smo se že izkazali," je poudarila misleč ob tem na podjetja, ki so v osemdesetih in začetku devetdesetih let delala z Irakom.
Prva velika konferenca o obnovi Iraka bo 5. maja v New Yorku. Tam bodo določili ali pa vsaj veliko govorili o glavnih graditeljih novega Iraka. Največ si obetajo Združeni narodi, ZDA in tudi Evropska unija. Na konferenco bodo šli tudi slovenski predstavniki, ki ob tem pričakujejo tudi pomoč države. "Od države pričakujemo, da se bo zelo intenzivno vključila v proces humanitarne pomoči, ker bi to dobro vplivalo tudi na komercialo," je dejala Kosova. Politiki naj bi za gospodarstvenike zbirali informacije, predvsem pa pospešeno lobirali.
