'Slovenija se podaja v največji investicijski cikel v svoji zgodovini'

Ravno odličnost je eden od razlogov, zakaj se lansko leto v Sloveniji nismo ustrašili težav v dobavnih verigah, oskrbi z energenti in visoki rasti cen. Odličnost pa se nikoli ne konča v lastni državi, temveč se meri na globalni ravni, je bil na slovesnosti v Cankarjevem domu v Ljubljani jasen Robert Golob.

Eden ključnih problemov trenutno v gospodarstvu je pomanjkanje kadrov in po Golobovi oceni je prav bitka za kadre tista, ki bo odločala, katera država v Evropi bo na koncu globalno konkurenčna in katera bo začela zaostajati. Ob tem je napovedal, da bodo na vladi v prihodnjih tednih naredili pomembne premike v zakonodaji. "Naloga te vlade je, da bistveno olajša postopke za pridobitev dovoljenja za delo v Sloveniji. In predvsem za tiste, ki so že pri nas, da jim olajšamo odločitev, da pri nas tudi ostanejo," je napovedal Golob.

Kot je še napovedal, se Slovenija zdaj podaja v največji investicijski cikel v svoji zgodovini. Gospodarstvo je tisto, ki lahko prinese blaginjo družbi in zato so te več stomilijonske investicije, o katerih bo več mogoče slišati v prihodnjih tednih, tisto, kar predsednika vlade navdaja z velikim optimizmom.

Odličnost v poslovnem svetu ima danes predvsem drugačen pomen kot pred nekaj desetletji, je izpostavil predsednik GZS Tibor Šimonk. Takrat je veljalo, da je odlično podjetje tisto, ki je beležilo dobre poslovne rezultate. "Danes pa je odlično tisto podjetje, ki poleg poslovne uspešnosti skrbi za dobrobit svojih zaposlenih, okolje, v katerem deluje, je družbeno odgovorno, trajnostno naravnano in nenehno teži k napredku, inovacijam in razvoju," je dejal.

Za odličnim podjetjem stoji odličen vodja, ta pa je po prepričanju Šimonke tisti, ki vodi z zgledom in se zaveda, da se lahko odlične poslovne rezultate doseže samo s pomočjo sodelavcev.

Država je edina, ki po besedah Šimonke lahko in mora pomagati, da se ustvarijo pogoji, da bodo podjetja uspešna na svojem področju in globalno konkurenčna. Če bo slovensko gospodarstvo odlično, bo celotna slovenska družba ekonomsko in socialno bogatejša, je pojasnil.

Nagrade, ki so najstarejšo tovrstno priznanje v Sloveniji, so po navedbah GZS namenjene gospodarstvenikom, ki trajnostno ustvarjajo presežke, imajo večletne odlične rezultate na domačem in svetovnih trgih, razpolagajo z inovativno poslovno filozofijo in ravnajo s premišljenimi poslovnimi potezami. Vključno z letošnjimi nagrajenci je nagrado GZS doslej prejelo 360 gospodarstvenikov in 30 gospodarstvenic.

Nagrade, ki jih GZS gospodarstvenikom podeljuje kot priznanje za njihovo večletno uspešno vodenje podjetja, so prejeli na slovesnosti v Cankarjevem domu.

Letošnji nagrajenci so direktorji družb ZZI Igor Zorko, Q Techna Andrej Lešnjak, GIC Gradnje Ivan Cajzek, KO-SI Primož Mlačnik in L-Tek Radko Luzar.

Ključ za uspeh je bil po besedah Luzarja v tem, da so vsa ta leta dobiček vlagali nazaj v podjetje. Pri tem se je držal filozofije, da iz podjetja ne smeš jemati dobička, dokler to ni staro 18 let, podobno, kot je treba vlagati v razvoj otroka.

Mlačnik je pojasnil, da sta za uspešen razvoj podjetja poleg dobrega spanca potrebna pošten odnos do samega sebe, sodelavcev in družine ter nenehno vlaganje energije v podjetje. Da je treba vlagati v lasten razvoj, je ocenil tudi Lešnjak. Brez tega ni rasti in če ne rasteš, propadeš, je prepričan.

Cajzek pa je izpostavil pomen dobrih odnosov v podjetju, če želiš, da je to uspešno. Kako zelo pomembna je ekipa, je poudaril tudi Zorko, ki uspešno poslovno pot pripisuje odlični ekipi, ki jo poleg njega sestavljajo še njegova brata in sestra.

Igor Zorko se je v ljubljanskem družinskem podjetju ZZI zaposlil leta 1996 že v času študija in po upokojitvi očeta leta 2006 prevzel vodenje družbe. Od takrat jo vodi skupaj z bratoma in sestro.

ZZI je IKT podjetje, ki po pojasnilih GZS temelji na odgovornem odnosu do zaposlenih, družbe in okolja. Med drugim je avtor slovenskega in črnogorskega carinskega sistema in več drugih kritičnih informacijskih sistemov javne uprave. Od 2014 domačemu trgu in tujim uporabnikom nudi storitve medpodjetniškega ePoslovanja na bizBox platformi, ki jo uporablja okoli 17.000 podjetij in 34.000 uporabnikov. Čisti prihodki v podjetju v zadnjih treh letih rastejo povprečno po 23-odstotni stopnji, dodana vrednost pa se je v tem času povečala za 30 odstotkov letno.

Doktor strojništva Andrej Lešnjak je direktor družbe Q Techna iz Ljubljane od 2001. Q Techna je ena vodilnih slovenskih družb na področju zagotavljanja in kontrole kakovosti, izobraževanja in certificiranja na elektroenergetskih, farmacevtskih, infrastrukturnih objektih in ostalih objektih, ki vključujejo zahtevne tehnologije. Lastno znanje, ki so ga pridobili v treh desetletjih obstoja, nadgrajujejo s povezovanji z drugimi centri znanj in z dobavitelji specialne preskusne opreme.

S svojimi storitvami so prisotni vse od Azije do Severne Amerike, v zadnjem letu je podjetju po navedbah GZS uspel tudi preboj na zahteven trg Združenih arabskih emiratov. Čisti prihodki v podjetju v zadnjih treh letih rastejo povprečno po nekaj več kot šestodstotni stopnji, dodana vrednost pa se je v tem času povečala za sedem odstotkov letno.

Ivan Cajzek, sicer tudi podjetnik leta 2022 po izboru Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, je podjetje GIC Gradnje ustanovil leta 1990, v obdobju njegovega 32-letnega vodenja pa je postalo prepoznaven igralec na trgu v Sloveniji in v delu Hrvaške. Pred nekaj leti je nastala tudi skupina GIC, v kateri posluje več kot 10 podjetij.

Družba GIC Gradnje se ukvarja z izvajanjem celovitih storitev v gradbeni panogi in sodeluje tudi pri najzahtevnejših projektih, kot so letališča, pametne tovarne, poslovne stavbe ... Podjetje se ponaša z več kot 1000 dokončanimi projekti, med drugim je nedavno zgradilo novi terminal na ljubljanskem letališču.

V GZS dodajajo, da so GIC Gradnje eno redkih podjetij iz panoge, ki ima prijavljeno raziskovalno-razvojno dejavnost pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), družba pa sodeluje tudi v številnih mednarodnih konzorcijih. Čisti prihodki v podjetju v zadnjih treh letih rastejo povprečno po petodstotni stopnji, ustvarjena dodana vrednost pa se je v tem času povečala za osem odstotkov letno.

Primož Mlačnik je medtem direktor slovenjgraškega podjetja KO-SI od leta 2007. Družba je eden od vodilnih proizvajalcev tehnoloških izdelkov iz naravnih vlaken na evropskem trgu. S svojimi izdelki so prisotni v več kot 30 državah. V podjetju po navedbah GZS sledijo napredku biotehnologije in eko-vezivnih materialov ter se povezujejo s ponudniki in univerzitetnimi centri znanj. V podjetju raziskujejo možnost uporabe novih naravnih materialov za tehnične namene, predvsem uporabo ostankov rastlin, ki so v veliki meri neizkoriščeni.

Čisti prihodki v podjetju v zadnjih treh letih rastejo povprečno po sedemodstotni stopnji, ustvarjena dodana vrednost pa se je v tem času povečala za 20 odstotkov letno. Podjetje tudi razvija in opremlja lastni proizvodni proces z elementi integrirane avtomatizacije, vzpostavlja pa tudi lastno lokalno energetsko omrežje.

Radko Luzar je medtem šentjernejsko podjetje L-Tek ustanovil leta 1994. L-Tek je specializirano podjetje, usmerjeno v raziskave, razvoj in proizvodnjo elektronskih modulov, elektromehanskih komponent in programskih rešitev za raznovrstne panoge. Velja za ponudnika celovitih rešitev od ideje do produkta, od svetovanja do zagotavljanja kakovostne serijske proizvodnje ter izdelave kompleksnih visokotehnoloških proizvodov majhnih in velikih serij.

V GZS izpostavljajo, da je podjetje zelo razvojno-raziskovalno naravnano. Njihovi razvojniki skupaj s partnerji delujejo na segmentu rešitev interneta stvari, medicinskih pripomočkov in razvoju tehnoloških postopkov za lastne potrebe. Med izvoznimi trgi prednjačijo zahodnoevropske članice EU ter Švica in Velika Britanija. Čisti prihodki v družbi v zadnjih treh letih rastejo povprečno po 22-odstotni stopnji, dodana vrednost pa se je v tem času povečala za 26 odstotkov letno.

Nagrade GZS letos podeljujejo 55. po vrsti. Namenjene so gospodarstvenikom, ki trajnostno ustvarjajo presežke, prejemniki pa se tako uvrstijo v družbo najvidnejših gospodarstvenikov, ki s svojim delovanjem pomembno sooblikujejo gospodarsko in družbeno okolje. Vključno z letošnjimi nagrajenci je nagrado GZS doslej prejelo 360 gospodarstvenikov in 30 gospodarstvenic.