Najbogatejši slovenski milenijec ima pod palcem 124 milijonov evrov

Najbogatejši milenijci - v povprečju so stari 34 let, najmlajši jih ima 25, skupaj pa njihovo premoženje znaša 528 milijonov evrov, so ocenili v reviji Manager, kjer so sestavili lestvico. Premoženje prvega med njimi - Damiana Merlaka - so ocenili na kar 124 milijonov evrov. Kaj meni o tem, da je najbogatejši slovenski milenijec, kakšni so njegovi načrti za prihodnost?

Spodnja meja za uvrstitev na lestvico je, da imajo premoženja v vrednosti najmanj pet milijonov evrov. 20 milenijcev izpolnjuje kriterije: med njimi sta 33-letni Merlak in tudi Nejc Kodrič, ki je s tridesetimi leti drugi najmlajši na lestvici. Pred osmimi leti sta ustanovila kriptomenjalnico Bitstamp in jo lani prodala. Ocenjujejo, da imata 124 in 103 milijone evrov. "Z izstopom iz Bitstampa sem umaknil 90 odstotkov svojega premoženja," je marca letos dejal Merlak.

Na lestvici so tudi tisti, ki nadaljujejo uspešno družinsko podjetje. Taja Boscarol - pripada ji četrtina podjetja Pipistrel, a oče Ivo Boscarol, vselej pri vrhu lestvic najbogatejših Slovencev, teh ne mara. "Ko smo kot prvi leta 2007 začeli serijsko proizvajati električna letala, se nam je ves svet smejal, dandanes nas ves svet posnema," pravi Boscarol.

Bratje Miha, Franc in Gašper Gregorčič, ki je s 25 leti tudi najmlajši na milenijski lestvici, iz G4 skupine, uspešno oživljajo propadle tovarne, družinsko podjetje pa je pred več kot 25 leti začel oče. Danes imajo skoraj 1000 zaposlenih. 

Pa Miha Jager, sam ima desetodstotni delež trgovine Jagros, njegova starejša brata imata skupaj 40-odstotnega. "Moje funkcije so področni vodja, sodelujem pri nabavi, razvoju našega IT-ja in delno tudi pri vzdrževanju in razvoju podjetja," je pojasnil junija 2017. Družinska kosila so vedno zanimiva, pravi. "Vsak je precej analitičen, ve kako stvari potekajo in da eno idejo spravimo naprej, moramo biti res dobro pripravljeni, jo poznati in vedeti, kako jo predstaviti drugim."

Pri koncu lestvice je Samo Habič, najmlajši od treh sinov. Oče Marjan je vsem trem dal dobrih 14 odstotkov podjetja KMAG - prodajajo avtomobile, obenem pa so tudi 80-odstotni lastniki trampolinskega parka v Ljubljani.

Na sedmem mestu je novinec na lestvici Klemen Piškur. V podjetju Klemen Transport ima 230 tovornjakov, podjetje je prevzel leta 2012 in od takrat prihodke povečal za 650 odstotkov.

Še vedno pa je največ mladih milijonarjev računalničarjev, širijo se iz podjetja Outfit7, ustanovitelja podjetja sta že nekaj let najbogatejša Slovenca.

Merlak: Začetek z minimalnimi vložki je v dobi interneta lažji

Merlak je uvodoma voditelju Urošu Slaku pojasnil, da ga dejstvo, da je najbogatejši milenijec po oceni revije Manager, niti ne veseli niti mu ni v breme. "Mislim, da lahko vsak podjetnik nekaj pozitivnega od tega ima, sploh če je vpleten v investicije v Sloveniji. Breme pa, mogoče se kakšna govorica pojavi sem in tja, ampak s tem se ne obremenjujemo," je dejal.

Starejši podjetniki so bili včasih bolj nejevoljni po objavi takšnih lestvic in so se skrivali pred javnostjo, mlajši ljudje pa po Merlakovem mnenju lažje govorijo o tem, da so s svojim delom veliko zaslužili, saj, kot pravi, so imeli starejši verjetno dobre razloge za to skrivanje. "Upam, da med nami mlajšimi ni več teh razlogov. Ljudje v preteklosti so prišli do premoženja na različne načine, nekateri na nepoštene, nekateri bolj ali manj poštene in taki zagotovo ne želijo biti javno izpostavljeni oziroma objavljeni na neki lestvici."

Na vprašanje, kako je biti bogat v Sloveniji, odgovarja, da sicer ne živi v Sloveniji, je pa še vedno Slovenec, rojen v Sloveniji: "Do mene je to prišlo z leti, nisem čez noč prišel do tega. Nikoli nisem doživel nekega šoka."

In kako so ga sprejeli Bohinjci, potem ko se je odločil vlagati nazaj v domače okolje? Pravi, da še ni začutil nobenih zadržkov, zaenkrat pa so vsi odzivi pozitivni.

"Na Bohinj sem navezan že od otroštva, zato sem šel v to investicijo. Sicer pa taka investicija zame ne bi bila najboljša iz čistega finančnega vidika," razlaga Merlak in dodaja, da pa to še ne pomeni, da investicija ne bo donosna.

Drugih investicij v Sloveniji zaenkrat ne načrtuje, jih pa v prihodnosti ne izključuje. Trenutno investira po vsem svetu: "Ampak te investicije niso tako osebne kot v Sloveniji. Preživim veliko časa na Malti, stanovanje imam v Dubaju, v Slovenijo pridem za en teden na vsake toliko časa, ker rad pridem, pa tudi imam kakšno obveznost."

Glede kriptovalut in njihovega padca pravi, da je padec relativen. "Če je nekdo kupil bitcoin za 20.000, je še vedno pod investicijsko vrednostjo. Po drugi strani pa je še vedno vreden več, kot je bil pred petimi leti, tako da so samo vmesna obdobja  tista, ki pripeljejo do prekomerne rasti in se mora potem to stabilizirati," zatrjuje.

V kriptovalutah ima naloženega relativno malo, nekaj odstotkov svojega premoženja, v absolutnem znesku pa je tega, kot pravi, precej.

Prvi investitorji so jima po njegovem mnenju zaupali, ker je ena prvih spletnih borz. "Gre za 'brand'. Mi smo ena najstarejših spletnih borz kriptovalut, ki še vedno deluje, ki je preživela test časa in to je v kriptoekonomiji zelo pomembno."

Skok od tisoč evrov, s katerimi je leta 2011 začel, do 124 milijonov evrov, po Merlakovem mnenju ni mogoč le v svetu kripto valut. "Začetek z minimalnimi vložki je danes v dobi interneta, v dobi visokotehnoloških podjetij, računalništva, mogoč v različnih branžah. Če je vse, kar potrebuješ, računalnik in strežnik, potem res ne potrebuješ veliko, samo človek mora biti pripravljen delati zastonj."

V kriptosvetu vidi trenutno perspektivo le v bitcoinu: "Se sicer še najdejo dobre investicije, lahko tudi kakšna nova valuta, a so še toliko bolj tvegane kot bitcoin, pa že ta je precej tvegan."