Kemikalje na jedilniku

Novo poročilo, ki ga je objavil WWF (World Wide Fund For Nature), razkriva kemijsko onesnaženost celotne prehranjevalne verige. Hrana je namreč eden najpomembnejših virov izpostavljenosti človeka onesnaževalom, znanih kot snovi, ki so obstojne in se kopičijo v okolju kot so DDT, PCB-ji in bromirani zaviralci gorenja.

V raziskavo je bilo vključenih 27 različnih vzorcev hrane, ki jih prodajajo v veleblagovnicah sedmih državah EU - mleko, meso, ribe in njihovi izdelki, kruh, med, olivno olje - ki jih prodajajo v veleblagovnicah v sedmih državah EU (Veliki Britaniji, Italiji, Španiji, Grčiji, na Poljskem, Švedskem, Finskem). Vzorce so testirali na osem različnih skupin sintetičnih kemikalij.

Ko hormonske žleze podivjajo

Rezultati analiz so pokazali prisotnost potencialno nevarnih kemikalij v vseh testiranih vzorcih hrane. Od ftalatov v olivnem olju, siru in mesu, pesticidov, katerih uporaba je že nekaj časa prepovedana, v ribah in divjačini, umetnih mošusov in organokositrnih spojin v ribah, pa vse do bromiranih zaviralcev gorenja, ki so jih potrdili v mesu in siru.

“Glede na to, da je človek na vrhu prehranjevalene verige, je še posebej izpostavljen kemikalijam v hrani," je povedal prof. Jan Ake Gustafsson, ki koordinira znanstveno mrežo CASCADE. "Nekatere snovi delujejo podobno kot hormoni in ovirajo delovanje žlez z notranjim izločanjem in lahko predstavljajo faktor tveganja za obolenja kot so debelost, različne oblike raka in sladkorna bolezen, vplivajo pa tudi na zmanjšanje plodnosti”.

Koktajl kemikalij v krvi

WWF poudarja, da ugotovitve sicer še ne pomenijo, da z uživanjem hrane zagotovo zbolimo. Vendar pa so pri tej mednarodni nevladni organizaciji resno zaskrbljeni zaradi potencialnih dolgoročnih vplivov snovi in izpostavljenosti nizkim vrednostim teh kemikalij v dietetični prehrani, posebno kadar gre za razvoj zarodka, dojenčka ali majhnega otroka. “Nezaslišano je, da tudi z zdravim prehranjevanjem v telo dnevno vnašamo toliko onesnaževal," je povedala Sandra Jen z WWF.

Kemikalije pa v okolje vstopajo tudi po drugih poteh - med proizvodnjo, transportom ali skladiščenjem ali pa z izhlapevanjem med samo uporabo izdelkov, med njimi tudi računalnikov, TV sprejemnikov in izdelkov za osebno nego. Koktajl teh kemikalij se prav tako pretaka po krvi ljudi, najdemo pa ga tudi v prostoživečih živalih in v okolju.

Industrija znižuje kriterije

Letos jeseni bo Evropski parlament glasoval o novi evropski kemijski zakonodaji - REACH, ki je namenjena varovanju ljudi in prostoživečih živali pred škodljivimi sintetičnimi kemikalijami. “Vendar se lahko zgodi, da nova uredba ne bo pomenila napredka v primerjavi s trenutno zakonodajo, saj je industrija v obdobju nekajletne javne razprave z lobiranjem dosegla drastično znižanje kriterijev predloga," je poudarila Barbara Skaberne iz slovenske okoljske organizacije Umanotera.

WWF in druge partnerske nevladne organizacije v Evropi  zato pozivajo odločevalce, da zagotovijo pridobivanje zanesljivih podatkov o varnosti kemikalij, za tiste, ki pomenijo tveganje za zdravje, vključno z motilci hormonskega sistema, pa naj dosežejo uvedbo varnejših alternativ.