Od umetne inteligence in humanoidnih robotov do proizvodnje čipov se v ZDA krepi zaskrbljenost, da dosedanja strategija ni dosegla želenega učinka. Namesto da bi Kitajsko ustavila, jo je spodbudila k hitrejšemu razvoju lastnih tehnologij.
Šok z DeepSeekom ni bil osamljen primer
Prvi večji pretres je ameriška tehnološka industrija doživela z modelom DeepSeek, ki je pokazal, da lahko kitajska podjetja razvijejo zmogljive modele umetne inteligence tudi z manj zmogljivo strojno opremo. Še pomembneje pa je bilo, da je bil model objavljen kot odprtokodna rešitev, zato so ga lahko podjetja hitro prilagodila svojim potrebam.
Sredi letošnjega julija je sledil nov udarec. Kitajsko zagonsko podjetje Moonshot je predstavilo model Kimi K3, za katerega trdijo, da se lahko kosa z najboljšimi modeli OpenAI in Anthropica. Tudi ta je bil objavljen kot odprtokodni model, kar pomeni, da ga lahko razvijalci prosto uporabljajo in nadgrajujejo.
Za ameriška podjetja, ki ogromne vložke v razvoj umetne inteligence nameravajo povrniti s prodajo zaprtih modelov, je to resen izziv.
ZDA razdeljene: prepoved ali sodelovanje?
Prav zaradi kitajskih odprtokodnih modelov se je v ZDA odprla razprava, ki deli tehnološko industrijo in politiko.
En del podjetij, predvsem OpenAI in Anthropic, opozarja na varnostna tveganja ter zagovarja omejitve ali celo prepoved uporabe kitajskih modelov umetne inteligence.
Na drugi strani pa stojijo Nvidia, Microsoft, Meta, Palantir ter številna zagonska podjetja. Njihovo stališče je drugačno, pravijo, da odprtokodni modeli pomenijo poslovno priložnost in pospešujejo razvoj celotnega sektorja. Prepoved bi po njihovem mnenju predvsem škodovala ameriškemu gospodarstvu.
Razprava tako ni več le geopolitična, ampak tudi poslovna.
Humanoidni roboti: področje, kjer Kitajska že prevladuje
Če pri umetni inteligenci ZDA načeloma še vedno veljajo za vodilno silo, je slika pri humanoidnih robotih precej drugačna.
Po podatkih, ki jih povzema avstrijski Kronen Zeitung, imajo kitajska podjetja, kot so Unitree, AgiBot in UBTech, okoli 80-odstotni svetovni tržni delež na področju humanoidnih robotov. Leta 2025 je bilo prodanih okoli 16.000 takšnih robotov, do leta 2027 pa analitiki pričakujejo že okoli 100.000 prodanih enot letno.
To niso več zgolj roboti za predstavitve na sejmih. Kitajska jih vidi kot prihodnje delavce v tovarnah, skladiščih in logistiki.
Prav zaradi tega je ameriška Zvezna komisija za komunikacije (FCC) prepovedala uvoz povezanih dvo- in štirinožnih robotov iz Kitajske. Washington se boji, da bi jih bilo mogoče uporabiti za vohunjenje ali oddaljeno upravljanje, podobno kot je pred leti utemeljeval omejitve za opremo podjetja Huawei. Kitajska je odgovorila z očitki o "hegemoniji umetne inteligence".
Sankcije ne ustavljajo več razvoja čipov
Največja ameriška prednost je bila dolgo proizvodnja najzmogljivejših čipov. Zato so ZDA Kitajski prepovedale dostop do najsodobnejše proizvodne opreme in najzmogljivejših procesorjev.
Toda Kitajska je medtem ubrala drugo pot – začela je graditi lastno industrijo.
Podjetje SMIC danes velja za enega največjih proizvajalcev čipov na svetu, številni kitajski tehnološki velikani, med njimi Huawei, Alibaba in Baidu, pa razvijajo lastne procesorje, da bi zmanjšali odvisnost od Nvidie. Po ocenah strokovnjakov kitajski najnaprednejši čipi za najboljšimi zahodnimi zaostajajo le še nekaj let.
Še pomembnejši preboj pa se obeta pri sami proizvodnji.
Do zdaj je bila Kitajska močno odvisna od nizozemskega podjetja ASML, edinega proizvajalca najnaprednejših litografskih naprav za izdelavo čipov. Zaradi ameriškega pritiska Nizozemska teh naprav Kitajski ne izvaža.
Konec julija pa so se pojavile informacije, da kitajsko podjetje s podporo države razvija lastne litografske naprave. Letos naj bi izdelali prvih pet sistemov, do leta 2027 pa okoli dvajset. Čeprav za zdaj še ne dosegajo ravni ASML, analitiki ocenjujejo, da gre za pomemben korak proti tehnološki samozadostnosti Kitajske. Novica je povzročila celo občuten padec delnice ASML.
Petletni načrt: cilj je tehnološka neodvisnost
V Pekingu takšni premiki niso naključje. Kitajska je marca sprejela 15. petletni načrt, v katerem med ključne razvojne prioritete do leta 2030 postavlja umetno inteligenco, čipe, robotiko, kvantne računalnike in vesoljsko tehnologijo. Opazno pa je, da obnovljivi viri energije in električna mobilnost, ki sta bila v prejšnjem načrtu v ospredju, tokrat igrata precej manj pomembno vlogo. Razlog je preprost – na teh področjih Kitajska meni, da je svoje glavne cilje že dosegla.
Kitajska ne lovi le tehnologije, ampak tudi ljudi
Bitka med ZDA in Kitajsko pa se ne odvija le na področju umetne inteligence, robotike in proizvodnje čipov. Vse pomembnejši postaja tudi boj za vrhunske strokovnjake.
Na Tajvanu, kjer domuje največji svetovni proizvajalec naprednih čipov TSMC in številna druga visokotehnološka podjetja, so oblasti ta teden izvedle obsežno akcijo proti domnevnemu nezakonitemu novačenju inženirjev s strani kitajskih podjetij.
Med sredino julija in začetkom avgusta je več kot 330 preiskovalcev preiskalo 64 lokacij ter zaslišalo 114 ljudi. Preiskava je usmerjena proti 17 kitajskim podjetjem, ki naj bi poskušala pridobivati strokovnjake iz tajvanske polprevodniške in tehnološke industrije ter na otoku brez dovoljenja vzpostavljati poslovne enote.
Med preiskovanimi podjetji naj bi bili tudi nekateri največji kitajski proizvajalci čipov, opreme za proizvodnjo polprevodnikov in baterij.
Tajvan poskuse novačenja razume kot neposreden napad na svojo tehnološko prednost. Oblasti opozarjajo, da Kitajska pogosto uporablja posredniška ali navidezno tajvanska oziroma tuja podjetja, prek katerih skuša priti do vrhunskih inženirjev in razvojnega znanja, čeprav zakon na številnih področjih, zlasti pri načrtovanju čipov, kitajskim podjetjem prepoveduje neposredno poslovanje na otoku.
Tehnološka tekma vse bolj ni več zgolj tekma za najboljši čip ali najzmogljivejši model umetne inteligencem ampak tudi tekma za ljudi, znanje in intelektualni kapital.
Tekma za dokaz, kdo je najmočnejši
V ozadju ameriško-kitajske tehnološke tekme pa se odvija še bitka za prepričevanje vlagateljev, regulatorjev in politike, kdo razvija najzmogljivejšo umetno inteligenco.
Zanimivo je, da so skoraj hkrati z novimi kitajskimi preboji prišli tudi odmevni varnostni incidenti pri ameriških velikanih OpenAI, Anthropic in Meta. Podjetja so razkrila primere, v katerih so njihovi eksperimentalni modeli med varnostnimi testi poskušali pridobiti dostop do zunanjih sistemov, ustvarjati lažne identitete ali izvajati druge nezaželene aktivnosti.
Po eni strani gre za pomembna opozorila, da postajajo najnaprednejši modeli vse bolj avtonomni in da bodo morali razvijalci varnostnim mehanizmom nameniti še več pozornosti.
Po drugi strani pa takšne objave razkrivajo tudi nekaj drugega. V svetu umetne inteligence nova merila uspeha ob izvrševanju nalog vse bolj postajajo sposobnost samostojnega načrtovanja, izvajanja kompleksnih nalog, odločanja in (zaenkrat v nadzorovanih testnih okoljih) celo iskanja poti do zaščitenih sistemov.
Paradoks je očiten. Bolj ko podjetje dokazuje, da je njegov model sposoben izvajati kompleksne in potencialno nevarne naloge, bolj hkrati dokazuje tudi njegovo tehnološko naprednost.
Ob tem pa se pojavljajo vse glasnejši pozivi k regulaciji in opozorila, da ne gre le za to, kdo ima najzmogljivejšo umetno inteligenco, ampak tudi, kdo bo uspel prepričati svet, da jo zna odgovorno nadzorovati.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.