Kitajski Slovenci premalo povezani

Slovenska podjetja, ki poslujejo na Kitajskem, so premalo povezana. Kot so pokazale izkušnje podjetij iz drugih držav, je najbolje povezovati različne tehnologije, glede na potrebe tudi iz različnih branž, in jih ponujati v paketu. "Povezane tehnologije so najboljši adut za pogajanja s kitajskimi podjetji," je na posvetu Kako poslovati na Kitajskem - priprava slovenskih podjetij na nastop na sejmu CeBit Asia 2006, ki je potekal danes v Ljubljani, dejal Jordan Berginc iz družbe Gea College.

Kitajski trg je priložnost, vendar je treba nastopiti organizirano, je dejal Berginc. Slovenska podjetja bodo na kitajskem trgu vedno "nišni igralci"; pomembno je, da družbe promovirajo druga drugo, pravi Berginc in dodaja, da želijo skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), ki je tudi organizirala posvet, na katerem so med drugimi sodelovali predstavniki podjetij, ki delujejo na Kitajskem, ustanoviti konzorcij slovenskih podjetij na Kitajskem.

Treba je biti potrpežljiv

Kot je dodal, je treba imeti veliko potrpljenja in spoštovati tamkajšnjo poslovno kulturo, kar sta potrdili tudi Linda Belina in Katja Žnidaršič iz družbe Zlati mandarin, Liam, kjer se med drugim ukvarjajo s svetovanjem o poslovanju s kitajskimi poslovnimi partnerji. Udeležencem sta predstavili del kitajskega poslovnega bontona ter svetovali o navezovanju poslovnih in osebnih stikov. Tako je po njunih besedah npr. odnos med poslovnimi partnerji precej oseben, prijateljski, zelo priporočljivo pa je tudi prevesti ime podjetja in promocijski material v kitajščino ter imeti zanesljivega prevajalca.

"Na Kitajskem je treba delovati dolgoročno in potrpežljivo," je ob predstavitvi svojih izkušenj med drugim povedal Vladimir Murko, direktor podjetja Iskra Zaščite, ki na kitajskem trgu deluje v skupnem podjetju z družbama Le-Tehnika in Iskra Mehanizmi. Ob izredno poceni delovni sili in tudi do sedemkrat nižji ceni za primerljive izdelke, so konkurenčnost izdelkov lahko dosegli le s preselitvijo proizvodnje na Kitajsko.

Trikrat več kupimo kot prodamo

GZS drugo leto zapored pripravlja skupno stojnico za slovenska podjetja na azijskem sejmu informacijske tehnologije CeBit, ki bo septembra v Šanghaju. Kot je povedal Miha Čebulj z GZS, je lani polovico stroškov slovenskega nastopa na sejmu (od skupno dobrih 10.000 dolarjev) zagotovila GZS, medtem ko letos teh sredstev ni na voljo. Za letošnji skupni nastop se zaenkrat ni prijavilo še nobeno podjetje, čas za prijavo pa je do konca meseca. Lani je na skupni stojnici nastopilo pet slovenskih podjetij, ki so bila z nastopom zadovoljna.

Na Kitajskem deluje skupno 19 predstavništev slovenskih podjetij. V prvih 11 mesecih lanskega leta je po podatkih GZS izvoz na Kitajsko znašal 40 milijonov dolarjev, kar je 23 odstotkov več kot v enakem obdobju leto prej, medtem ko se je uvoz s Kitajske v primerjavi s tem obdobjem leta 2004 povečal za 30 odstotkov na 220 milijonov dolarjev.