Tudi na mestu direktorja, kar pa ne pomeni, da je podjetje v globoki krizi brez izhoda. Drugo vprašanje je, zakaj podjetje ne dosega take rasti. Razlogov je več, največja pa sta zagotovo svetovna recesija v industriji informacijske tehnologije in neprilagojenost HSL na take razmere.
Slovenski programerski titan z več kot 600 zaposlenimi ima poslovni model, ki je deloval v 90. letih minulega stoletja, pa še to pod pogojem, da ima "pogon" svež dotok denarja, dela in poceni delovne sile. Vse to je HSL imel. Šele letos ali lani, potem ko se je HSL usmeril tudi na lastne izdelke in trženje blagovne znamke, je delež njihovega največjega strateškega partnerja zdrsnil na 50 odstotkov vseh naročil in seveda prihodkov. To pa je poslovni model, ki ima leta 2003 več kritikov kot zagovornikov. Največji kritiki take poslovne politike primerjajo HSL s tekstilnim podjetjem Mura. V obeh podjetjih namreč vidijo podobne težave: premajhen delež prodaje na domačem trgu, na loan poslih temelječ poslovni model in poceni delovna sila. Oba velikana sta leta 2002 v težavah.
Dejstvo je, da je treba poslovati tudi doma, da mora imeti podjetje bržkone tudi prepoznavno blagovno znamko in da Slovenija že dolgo ni več med državami s poceni delovno silo. Tudi zato se HSL zdaj krčevito bojuje za državno javno naročilo postavitve informacijskega sistema za e-ddv in e-dohodnino, že ima svoje izdelke in v tujini išče partnerstva za prodajne kanale, odgovorni pa razmišljajo o odpuščanju 150 do 200 zaposlenih.
Rudi Bric je spisal zgodbo o uspehu Hermesa Softlaba, očitno pa so lastniki podjetja ugotovili, da rabijo za krizne razmere drugega človeka, zagotovo pa tudi spremenjeno poslovno strategijo, sveže ideje. Vsi svetovni analitiki namreč napovedujejo, da se bo kriza v industriji IT vlekla še vse prihodnje leto, v Evropi celo v leto 2004.