Najbogatejši 0,1 odstotek prebivalcev v Evropi v povprečju prejme približno 4,5 odstotka vseh dohodkov, vendar se delež med državami močno razlikuje, kažejo podatki World Inequality Database.
V nekaterih državah ta skupina doseže več kot 6 odstotkov vseh dohodkov, v Evropi pa se razpon giblje od 1,6 odstotka na Nizozemskem do kar 10,2 odstotka v Gruziji. Podatki se nanašajo na leto 2024 ali najnovejše razpoložljivo leto po 2020, za Italijo pa na leto 2015.
Med državami EU izstopa Estonija, kjer najbogatejših 0,1 odstotka prejme 8,3 odstotka dohodkov. Sledita Bolgarija (7,5 odstotka) in Poljska (7 odstotkov). Nad 6 odstotki sta tudi Srbija (6,9 odstotka) in Turčija (6,1 odstotka), medtem ko sta Danska (5,8 odstotka) in Romunija (5,1 odstotka) nekoliko nad petimi odstotki.
V večjih evropskih gospodarstvih so razlike manjše: Španija ima 5 odstotkov, Nemčija 4,9 odstotka, Združeno kraljestvo 4,9 odstotka in Francija 4,9 odstotka. Irska dosega 4,8 odstotka, kar je tik nad evropskim povprečjem.
Strokovnjaki razlike pojasnjujejo predvsem z davčnimi sistemi in stopnjo prerazporejanja dohodkov. Kot poudarja ekonomist Pawel Bukowski z University College London, imajo države različne pristope k obdavčitvi in socialni politiki, pri čemer so sistemi v delih srednje in vzhodne Evrope pogosto manj progresivni, kar pomeni večjo koncentracijo dohodkov pri vrhu, poroča Euronews.
Slovenija pri dnu lestvice
Na dnu lestvice je Nizozemska, kjer najbogatejših 0,1 odstotka prejme le 1,6 odstotka vseh dohodkov. Sledijo Ciper (2,2 odstotka), Črna gora (2,3 odstotka), Slovenija (2,3 odstotka), Belgija (2,3 odstotka), Albanija (2,4 odstotka) in Latvija (2,4 odstotka). Najnovejši podatek za Italijo v bazi WID znaša 2,0 odstotka, vendar se nanaša na leto 2015 in zato ni povsem primerljiv z novejšimi podatki.
V srednjem razponu so Grčija (4,5 odstotka), Švica (4,3 odstotka), Češka (4,2 odstotka), Švedska (3,7 odstotka) ter Finska in Norveška (obe po 3,5 odstotka).
Strokovnjaki ocenjujejo, da imajo države z močnejšimi kolektivnimi pogajanji, manjšo plačno neenakostjo, nižjo brezposelnostjo in bolj razvitimi socialnimi sistemi praviloma manjši delež dohodkov pri najbogatejših, navaja Euronews.
V Evropi je leta 1940 najbogatejših 0,1 odstotka prejelo 6,43-odstotni delež dohodka. Ta številka se je vztrajno zmanjševala in do začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja padla na približno 2,7 odstotka. Nato se je ponovno zvišala in se leta 2007 približala 5 odstotkom, preden jo je finančna kriza potegnila nazaj navzdol. Od leta 2010 ostaja relativno nespremenjena in je leta 2024 znašala 4,54 odstotka.
