Kje vse z evrom

Vse države članice Evropske unije morajo svojo valuto zamenjati za evro, seveda, ko izpolnijo vse kriterije. Imeti morajo nizko inflacijo in obrestne mere, ne smejo se prekomerno zadolževati, obenem pa morajo imeti tudi nizek proračunski primanjkljaj in stabilno valuto.

"Razen, če si je katera od držav slučajno izpogajala možnost, da ji tega ni treba storiti," pravi vodja predstavništva Evropske komisije Mihaela Zupančič. "No, to možnost sta si izpogajali Velika Britanija in Danska. Potem pa imamo še Švedsko, ki prav tako, kot tretja od starih članic, ni uvedla evra, ki pa pogojev zaenkrat ni izpolnila," je še razložila.

"S tem, da je Švedska letos poleti izvedla referendum in da je približno 45 odstotkov Švedov izrazilo podporo vstopanju v Evropsko monetarno unijo. To se pravi, da lahko pričakujemo, da bo Švedska vstopila v denarno unijo," dodaja Irena Brinar s Fakultete za družbene vede.

Najbolje se je odrezala Slovenija

Od novih članic se je pri izpolnjevanju kriterijev doslej najbolj izkazala Slovenija, ostalim devetim novinkam Bruselj še ni dal zelene luči za uvedbo nove valute.

"Imamo tudi skupek držav, ki imajo z EU sklenjene posebne sporazume, skladno s katerimi kot plačilno sredstvo uporabljajo evro. Gre za Monako, Vatikan in San Marino," dodaja Zupančičeva. Brinarjeva pa razlaga, da gospodarstvo teh mikrodržav ni tako veliko, da bi njihov vstop v monetarno unijo predstavljal kakšen poseben problem. "Sporazum omogoča tem državam, da imajo lastne kovance, to se pravi kovance, tako kot jih bo imela tudi Slovenija, s svojimi znaki na eni strani," še dodaja.

Evro uporabljajo tudi v Andori, pa na nekaterih prekomorskih območjih, recimo v Francoski Gvajani. Črnogorci in prebivalci Kosova so imeli do leta 2002 v denarnicah nemške marke. Ko je Nemčija pred štirimi leti uvedla evro, so se novi valuti morali prilagoditi tudi na Kosovu in v Črni gori. Od 1. januarja 2002 je torej evro tudi tam uradno plačilno sredstvo.